Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog za uvedbo sistema „Rola“ (Rolling Highway) v Republiki Sloveniji – Sistemska rešitev za razbremenitev avtocestnega križa in preusmeritev tranzita na tire

449 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

1. Uvod in problematika: Prometni in infrastrukturni kolaps

Republika Slovenija se sooča z nevzdržno prometno krizo. Zaradi geostrateške lege na presečišču V. in X. panevropskega prometnega koridorja je država postala izrazito tranzitna cona. To povzroča stalne in kritične obremenitve cestnega omrežja.

Ključni izzivi trenutnega stanja:

a. Prometni zastoji: Vsakodnevne kilometrske kolone težkih tovornih vozil hromijo predvsem primorsko in štajersko avtocesto ter ljubljanski obroč.

b. Gospodarska škoda: Zamude v tranzitu povzročajo visoke logistične stroške in izgubljen čas za domače gospodarstvo, državljane in turiste.

c. Varnostna tveganja: Izjemno gosta koncentracija težkega tovornega prometa drastično povečuje število hudih prometnih nesreč z naleti.

d. Okoljski pritisk: Visoke emisije CO₂, dušikovih oksidov in trdih delcev (PM10 in PM2.5) vzdolž avtocest neposredno ogrožajo zdravje prebivalstva.

 

Rešitev po vzoru Avstrije:

- Avstrijski model „Rollende Landstraße“ (Rola), ki ga upravlja ÖBB Rail Cargo Group, dokazuje, da je mogoče s preusmeritvijo celotnih tovornjakov (vlačilec s polpriklopnikom in voznikom) na specialne vlakovne kompozicije učinkovito razbremeniti cestno omrežje, ne da bi s tem prekinili obstoječe logistične verige.

 

2. Ocena stanja slovenske železniške infrastrukture

Zavedati se je treba realnega stanja domačega železniškega omrežja. Gradnja ključnih projektov (kot je Drugi tir) v Sloveniji tradicionalno poteka počasi, proge pa že sedaj delujejo na meji zmogljivosti.

Glavne infrastrukturne ovire:

- Zasičenost tirov: Glavne železniške osi so čez dan skoraj 100-odstotno zasedene s potniškim in klasičnim tovornim prometom. Ljubljansko vozlišče kot ozko grlo: Vsi ključni prometni tokovi se stekajo skozi prestolnico. Brez tovorne obvoznice ali ločitve prometnih tokov bi dodatni vlaki povzročili sistemski zastoj.

- Omejitve profilov proge: Nekateri starejši predori in nadvozi ne ustrezajo višinskim standardom (profil GB/GC), ki so potrebni za prevoz standardnih tovornjakov na vagonih. 

 

3. Predlagane lokacije za terminale

Za uspešen zajem tranzitnih tokov je ključna vzpostavitev vstopno-izstopnih terminalov na strateških robnih točkah državne meje in ob ključnih logističnih vozliščih:

- Terminal Sežana / Koper: Lovljenje tovornega prometa iz Luke Koper in Italije ter takojšnja razbremenitev celotne primorske avtoceste (A1).

- Terminal Maribor (Tezno): Vstopno-izstopna točka za promet iz smeri Avstrije in severne Evrope.

- Terminal Lendava / Murska Sobota: Vstopna točka za tranzit iz smeri Madžarske, Ukrajine in Romunije.

- Terminal Brežice / Dobova: Zajem balkanskega tovornega toka (Hrvaška, Srbija, Turčija) za razbremenitev dolenjske avtoceste (A2). 

 

4. Fazni načrt izvedbe (Prilagoditev infrastrukturnim realnostim)

Da projekt ne bi postal še ena večdesetletna študija, predlagamo pragmatičen in takojšen fazni pristop:

1. FAZA: Ekskluzivni nočni tranzit (Takojšnja izvedba). Ker so proge čez dan zasičene s potniškimi vlaki, se sistem Rola v začetku uvede izključno kot nočna linija (med 22.00 in 05.00). V tem času so tiri prosti, vozniki tovornjakov pa nočno vožnjo na vlaku izkoristijo za zakonsko predpisan obvezni počitek.

2. FAZA: Čezmejni krajši sistemi (Obvoz Ljubljane)

Prednostno se vzpostavijo krajše, čezmejne linije (npr. Maribor–Gradec ali Lendava–Budimpešta), kjer tiri niso kritično obremenjeni, s čimer se del tranzita umakne z naših meja še pred vstopom v notranjost države.

3. FAZA: Popolna integracija po zaključku velikih investicij

Sistem Rola se razširi na dnevno-nočni model takoj, ko bosta v celoti operativna Drugi tir Koper–Divača in prenovljeno Ljubljansko železniško vozlišče.

 

5. Potrebne zakonodajne spremembe in regulativni okvir

Brez pravnih spodbud in prilagoditev prevozniki ne bodo zamenjali cest za tire. Vlada mora pripraviti naslednji zakonodajni paket:

- Sprememba Zakona o pravilih cestnega prometa: Tovornjakom, ki uporabljajo sistem Rola, se omogoči prost dostop do vstopnega terminala in vožnja z izstopnega terminala do cilja, tudi v času splošne prepovedi tovornega prometa ob koncu tedna in praznikih.

- Dopolnitev Zakona o cestninjenju: Prevoznikom, ki redno uporabljajo sistem Rola, se odobri popust pri cestnini za kilometre pred in po uporabi vlaka. Hkrati se zviša cestna taksa za tranzitna vozila z najnižjimi ekološkimi standardi.

- Prilagoditev Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev: Čas, ki ga voznik preživi v potniškem vagonu na vlaku Rola, se uradno in nedvoumno prizna kot redni dnevni počitek.

- Sprememba zakonodaje o železniškem prometu (DRSI): Vlakom sistema Rola se v aktu o dodeljevanju vlakovnih poti podeli status visoke prednosti v nočnem času, kar zagotavlja visoko točnost in zanesljivost.

- Uredba o podnebnih spodbudah: Omogoči se sofinanciranje delovanja sistema iz Sklada za podnebne spremembe, saj vsak umaknjen tovornjak neposredno znižuje državne emisije CO₂.

 

6. Pričakovani učinki (Koliko tovornjakov manj na cestah?)

Uvedba nočnega in faznega sistema prinaša takojšnje, merljive rezultate:

- Ena vlakovna kompozicija sistema Rola zanesljivo umakne med 20 in 25 tovornjakov z avtoceste.

- Z vzpostavitvijo rednih nočnih linij na relaciji vzhod–zahod lahko z naših cest vsako noč umaknemo stotine težkih vozil.

- Na letni ravni to pomeni deset tisoče tovornjakov manj na avtocestnem križu. To drastično zmanjšuje obrabo asfaltne površine in neposredno znižuje državne stroške za vzdrževanje cest.

 

7. Ključne prednosti predloga

- Optimizacija delovnega časa: Vozniki tovornjakov med vožnjo z vlakom spijo ali počivajo v potniškem vagonu. Ob izstopu na ciljnem terminalu so spočiti in pripravljeni za varno lokalno dostavo.

- Prevoz brez blokad: Vlaki Rola lahko nemoteno vozijo tudi med vikendi, prazniki in nočnimi omejitvami, ko je tovorni promet na cestah z zakonom prepovedan.

- Zeleni prehod in EU sredstva: Projekt neposredno prispeva k zniževanju emisij CO₂ v prometu, kar Sloveniji omogoča uspešno črpanje evropskih kohezijskih in podnebnih sredstev.

 

8. Zaključek

Sistem Rola predstavlja edini realni vzvod, s katerim lahko novi Drugi tir dejansko izkoristimo za razbremenitev celotne države, ne pa zgolj za polnjenje Luke Koper, medtem ko preostale avtoceste ostajajo blokirane s tranzitom. Vladi Republike Slovenije predlagamo, da ustanovi medresorsko delovno skupino (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za infrastrukturo) ter pristopi k pripravi tehnične in zakonodajne dokumentacije za pilotno nočno linijo Sežana–Maribor.

35 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR V Vita60 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


23. 9. 2026

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko

Na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko se z vidika prometne politike lahko strinjamo z ugotovitvijo, da preobremenjenost slovenskega cestnega omrežja zaradi tranzitnega tovornega prometa vpliva na pretočnost prometa, in da je poleg že obstoječih ukrepih in načinih treba iskati možnosti za prenos dela prometa tudi s cest na železnico. T.i. sistem Rola je lahko eden od možnih ukrepov pri reševanju te problematike.

Menimo, da podani predlog v sedanji obliki ni celostna rešitev, saj premalo upošteva dejanske infrastrukturne in logistične omejitve. Problem ni zgolj v zmogljivosti železniških prog, temveč tudi v pomanjkanju ustreznih logističnih terminalov. Posamezna logistična vozlišča oziroma stičišča cestnega in železniškega prometa niso ustrezno opremljena. Manjkajo ustrezne čelne rampe, dovozne poti, manipulativne in prekladalne površine ter druga infrastruktura, ki je potrebna za učinkovit pretovor med cesto in železnico. Hkrati je na trgu premalo ustreznih nizkopodnih oziroma specialnih vagonov za prevoz celotnih tovornjakov.

Pri sistemu Rola je treba upoštevati tudi, da se po železnici prevaža celoten tovornjak – vlačilec s polpriklopnikom in voznikom. Gre torej tudi za prevoz tako imenovane »mrtve teže«. Takšen način je lahko smiseln in izvedljiv v določenem, predvsem manjšem deležu prevozov, ne more pa predstavljati univerzalne rešitve.

Zato je treba v okviru državnega prometnega načrtovanja pripraviti celostno politiko prenosa tovora s cest na železnico. Ta mora poleg zakonodaje, politike zaračunavanja uporabnine, zajemati tudi železniško infrastrukturo, razpoložljivost vagonov, terminale, čelne rampe, dovozne poti, prekladalne površine ter povezovanje železniškega in cestnega managementa oskrbnih verig.

Takšen pristop je treba oblikovati tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. Le celovito urejena logistična veriga bo omogočila, da bo železniški promet postal dejansko konkurenčna alternativa cestnemu prometu.

Sistem Rola zato podpiramo kot enega od možnih ukrepov, vendar ne kot edino rešitev. Prednost mora biti vzpostavitev celotnega sistema za učinkovit pretovor med cesto in železnico.

Predlog, da se dopolni Zakon o cestninjenju tako, da se prevoznikom, ki redno uporabljajo sistem Rola, odobri popust pri cestnini za kilometre pred in po uporabi vlaka, hkrati pa se zviša cestna taksa za tranzitna vozila z najnižjimi ekološkimi standardi, je z vidika evropske zakonodaje vprašljiv. Z uvedbo diferenciranih popustov za kilometre pred in po uporabi sistema "Rola" bi se lahko neposredno kršilo načelo nediskriminacije. V notranjem prometu je treba upoštevati okoliščine, ki se nanašajo tudi na lokacijo in obratovalne časa različnih gospodarskih objektov. Subjekti, ki bi plačevali različne dajatve glede na modaliteto izbire poti, bi bili postavljeni v neenakopraven položaj, saj bi tak sistem lahko favoriziral prevoznike, ki se zaradi bližine logističnih centrov lažje in pogosteje vključujejo sistem kot drugi, ki zaradi časovnih omejitev ali drugih okoliščin nimajo enakega dostopa do uporabe sistema. Z uvedbo diferenciranih popustov za kilometre pred in po uporabi sistema "Rola" bi tako subjekti v enakem položaju plačevali različne dajatve glede na modaliteto izbire poti, s čimer bi se neposredno kršilo načelo nediskriminacije. Posledično bi Slovenija tvegala postopek zaradi kršitve prava EU.

Prav tako enostransko zvišanje infrastrukturne pristojbine izključno za "tranzitna" vozila z najnižjimi ekološkimi standardi pravno ni dopustno. Višina cestnine mora namreč temeljiti na objektivnih, stroškovno utemeljenih in vsem uporabnikom enako dostopnih merilih (kot so dejanski stroški infrastrukture in internalizacija zunanjih stroškov na podlagi EURO ter CO₂ emisijskih razredov), ne pa kot instrument kaznovanja posameznih prevoznikov glede na geografsko poreklo ali dejstvo, da opravljajo tranzitni prevoz.

Vaš predlog, da se dopolni tudi uredba o podnebnih spodbudah in da se omogoči sofinanciranje delovanja sistema iz Sklada za podnebne spremembe, saj vsak umaknjen tovornjak neposredno znižuje državne emisije CO2 smo posredovali tudi Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). To ministrstvo je namreč je skrbnik porabe sredstev v okviru Podnebnega sklada, na podlagi 30. člena Podnebnega zakona, ki opredeljuje namene, za katere se sredstva lahko dodelijo, skladno z nameni, opredeljenimi v Direktivi ETS.

MOP v odzivu na posredovani predlog pojasnjuje, da specifično porabo sredstev za posamezne ukrepe in naložbe podrobneje opredeljuje Odlok o porabi sredstev Podnebnega sklada oziroma njegove priloge. Potrebe po sofinanciranju različnih ukrepov in projektov so v preteklem obdobju bistveno presegale razpoložljiva sredstva. Hkrati so prihodki iz naslova prodaje emisijskih kuponov nižji od načrtovanih, kar pomeni, da ministrstvo ne bo razpolagalo z obsegom potrebnih sredstev, ki bi zagotovil izvajanje vseh v veljavnem Odloku predvidenih ukrepov in projektov v polnem obsegu.

Glede na vse navedeno in podane obrazložitve ocenjujemo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, si bo pa ministrstvo skupaj z drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami še naprej prizadevalo za nadaljevanje s posodabljanjem prog in spodbujanje kombiniranega načina transporta oziroma prevoza, skladno z nacionalno in evropsko zakonodajo.

Komentarji