14. 10. 2026
Odziv Ministrstva za zdravje
Slovenski sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja temelji na ustavno zagotovljeni pravici do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave Republike Slovenije) ter na temeljnih načelih solidarnosti, univerzalnosti in nediskriminatornosti.
Pravica do nujne medicinske pomoči, specialističnega zdravljenja in bolnišnične oskrbe poškodb je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) zagotovljena vsem zavarovanim osebam ne glede na okoliščine, stopnjo krivde ali vzrok nastanka poškodbe. Uvajanje neposredne lastne participacije ali izključevanje zdravstvenih storitev iz kritja zaradi prometnih prekrškov (kot so neuporaba varnostnega pasu ali čelade, vožnja pod vplivom alkohola ali prekoračitev hitrosti) iz vidika zdravstvenega resorja ni sprejemljivo.
- Medicinsko-etični vidik: Temeljno poslanstvo zdravstvenega osebja je pravočasno reševanje življenja in varovanje zdravja. Zdravstveni delavci ob nujnem sprejemu poškodovanca ne morejo in ne smejo ugotavljati prekrškovnih okoliščin (hitrosti vožnje, pripetosti z varnostnim pasom, stopnje alkohola v krvi) niti pogojevati nujne medicinske pomoči s preverjanjem krivde ali plačilom.
- Tveganje za javno zdravje: Uvajanje neposrednega finančnega bremena ob sami poškodbi bi lahko privedlo do odlašanja z iskanjem nujne medicinske pomoči ali opuščanja zdravljenja, kar bi znatno povečalo tveganje za trajne zaplete, invalidnost in smrtne izide.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja med izjemami določajo le, da med pravice iz obveznega zavarovanja ne sodijo storitve same iztreznitve ob akutnem alkoholnem opoju ter odprava posledic naklepne samopoškodbe, medtem ko je nujno zdravljenje vseh telesnih poškodb vedno v celoti krito.
Veljavna zakonodaja že vsebuje mehanizme za uveljavljanje finančne odgovornosti kršiteljev, vendar je pri tem ključno razlikovati med primeri, ko nekdo poškoduje drugo osebo, in primeri, ko se udeleženec poškoduje sam:
- Škoda, povzročena drugim osebam (86. in 91. člen ZZVZZ):
Kadar voznik s prometnim sredstvom povzroči telesno poškodbo, okvaro zdravja ali smrt druge zavarovane osebe, ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi 86. člena ZZVZZ pravico in dolžnost zahtevati povrnitev celotne povzročene škode (dejanskih stroškov zdravljenja, zdravil, prevozov in izplačanih nadomestil plače poškodovanca po 91. členu ZZVZZ) neposredno od zavarovalnice, pri kateri ima voznik sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO). Če je voznik vozil pod vplivom alkohola, brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali grobo kršil pogoje, zavarovalnica po izplačilu škode ZZZS zoper povzročitelja uveljavlja regres v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). - Lastne telesne poškodbe udeleženca v prometu:
Kadar se voznik, kolesar ali voznik e-skiroja v nesreči poškoduje sam, ZZVZZ ne daje pravne podlage, da bi ZZZS od njega terjal povračilo stroškov njegovega lastnega zdravljenja. Edina zakonska sankcija na področju socialnih zavarovanj se nanaša na pravico do denarnega nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela (bolniški stalež), do katerega zavarovanec ni upravičen, če si je nezmožnost za delo povzročil naklepno ali zaradi opitosti.
Preventivni ukrepi, nadzor nad spoštovanjem prometnih predpisov ter sankcioniranje neprilagojene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola ter neuporabe zaščitnih sredstev (pasov, zaščitnih čelad) v celoti sodijo v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve (Policija) in Ministrstva za infrastrukturo na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Te kršitve se dosledno sankcionirajo z globami, kazenskimi točkami, odvzemom vozniških dovoljenj ali kazensko odgovornostjo.
Ministrstvo za zdravje podpira dosledno sankcioniranje prometnih prekrškov v okviru prometne zakonodaje ter uveljavljanje regresnih postopkov ZZZS proti povzročiteljem škode po 86. členu ZZVZZ. Uvajanje lastne participacije ali pogojevanja pravic do zdravljenja pri poškodovancih v prometnih nesrečah pa bi pomenilo nedopusten odstop od ustavnega načela univerzalne dostopnosti do zdravstvenega varstva, zato tovrstnih zakonodajnih sprememb ne načrtujemo.