6. 10. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Uvodoma ministrstvo pojasnjuje, da je med drugim pristojno za zakonodajo s področja elektronskih komunikacij. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, 18/23 – ZDU-1O in 40/25 – ZInfV-1, ZEKom-2) ureja pravice uporabnikov elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer sledi določbam Direktive 2018/1972/EU o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Ta za določbe iz poglavja o pravicah uporabnikov določa načelo maksimalne harmonizacije, kar pomeni, da države članice pravil ne smejo urejati drugače, niti v morebitno korist uporabnikov.
Potrebno je opozoriti, da mora izvajalec elektronskih komunikacijskih storitev v skladu z zakonskimi določbami o morebitnih plačilih v primeru prekinitve pogodbe, vključno z morebitnimi plačili zaradi predčasne prekinitve pogodbe, zagotoviti ustrezne informacije pred sklenitvijo pogodbe, s čimer se zagotavlja preglednost pogodbenih pogojev. Pri tem je z vidika varstva naročnika pomembno, da potrošniška naročniška pogodba ne sme določati začetnega zavezujočega obdobja vezave, ki presega 24 mesecev. V primeru, da izvajalec v času obdobja vezave spremeni pogodbene pogoje, ima naročnik v 60 dneh od prejema obvestila možnost odstopa od pogodbe brez plačila stroškov, razen zapadlih in neplačanih obveznosti naročnika.
ZEKom-2 nadalje določa, da izvajalec storitev po izteku zavezujočega obdobja vezave potrošniku ne sme zaračunati administrativnih stroškov. S tem se potrošnikom tudi omogoča, da izkoristijo prednosti konkurenčnega okolja na način, da imajo možnost izbire na podlagi informacij in zamenjave izvajalca storitev, ko je to v njihovem interesu. Bistvenega pomena je zagotoviti, da potrošnikov pri tem ne ovirajo pravne, tehnične ali praktične ovire, vključno s pogodbenimi pogoji, postopki in stroški.
Glede na to, da veljavna zakonodaja že omogoča prekinitev pogodbe brez plačila stroškov ter v skladu s pravnim okvirom Evropske unije varuje pravice končnih uporabnikov, ocenjujemo, da nadaljnje spremembe zakonodaje v tem delu niso potrebne. V primeru, da posamezni izvajalec elektronskih komunikacijskih storitev pri svojem poslovanju ne sledi veljavni zakonodaji, pozivamo deležnika, ki to ugotovi k prijavi na pristojni nadzorni organ, to je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije