21. 9. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24, 77/25, 10/26 – ZdZEETD in 1270/26; v nadaljevanju: ZGD-1) je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (prvi odstavek 3. člena ZGD-1). Temeljno načelo korporacijskega prava je ločenost pravne osebnosti gospodarske družbe od njenih družbenikov in članov poslovodstva, kar pomeni, da družba nastopa v pravnem prometu v svojem imenu ter praviloma sama odgovarja za svoje obveznosti. Pri kapitalskih družbah je zato odgovornost družbenikov za obveznosti družbe izjema in ne pravilo. Veljavna ureditev hkrati že vsebuje vrsto mehanizmov za preprečevanje zlorab pravne osebnosti, omejene odgovornosti in ustanavljanja družb za nedovoljene namene. Med pomembnejšimi instituti so institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1, omejitve ustanavljanja družb in pridobivanja deležev iz 10.a člena ZGD-1, omejitve za člane organov vodenja in nadzora iz 255. člena ZGD-1 ter odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora iz 263. in 264. člena ZGD-1. Navedene institute je vsekakor potrebno vzeti v obzir tudi pri presoji predlogov za dodatno zaostritev zakonodaje na področju ustanavljanja, lastništva in upravljanja gospodarskih družb.
Ob obravnavi predloga je sprva potrebno poudariti, da pojav posameznih primerov zlorab zakonodaje sam po sebi še ne more pomeniti, da zakonodaja ne vsebuje ustreznih pravnih (preventivnih) mehanizmov za preprečevanje zlorab. Ključno je tako razlikovati med vprašanjem, ali posamezna varovalka v zakonodaji obstaja, in vprašanjem njenega učinkovitega izvajanja v praksi.
K 1. točki: popolna prepoved ustanavljanja in vodenja novih podjetij ob dolgovih
Predlagatelj predlaga, da bi se osebam, katerih družbe imajo neporavnane obveznosti, prepovedalo ustanavljanje novih družb in opravljanje vodstvenih funkcij. Veljavni ZGD-1 tozadevno že vsebuje obsežen sistem omejitev. V skladu z 10.a členom ZGD-1 družbe ne more ustanoviti oziroma pridobiti deleža oseba, pri kateri obstajajo zakonsko določeni zadržki, povezani z davčnimi kršitvami, neizplačevanjem plač, zaposlovanjem na črno, izvršitvijo določenih kaznivih dejanj, veriženjem družb ali sodelovanjem pri družbah, izbrisanih brez likvidacije. Dodatne omejitve za člane organov vodenja in nadzora vsebuje tudi 255. člen ZGD-1. Po oceni ministrstva absolutna prepoved ustanavljanja ali vodenja družbe samo zaradi obstoja kakršnegakoli neporavnanega dolga ne bi v zadostni meri razlikovala med primeri zlorab in običajnim poslovnim tveganjem, ki je sestavni del podjetniške dejavnosti. Zato veljavna ureditev omejitve veže na posebej, taksativno določene hujše kršitve in zlorabe, ne pa na sam obstoj dolga.
K 2. točki: prepoved odtujitve podjetja z dolgovi
Predlagatelj predlaga prepoved prenosa poslovnih deležev družb z neporavnanimi obveznostmi.
Po 481. členu ZGD-1 se poslovni delež lahko odsvoji, pri čemer mora biti pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Prenos poslovnega deleža sam po sebi ne vpliva na obstoj, obseg ali zapadlost obveznosti družbe. Dolžnik do delavcev, države in drugih upnikov ostaja družba kot samostojna pravna oseba, ne glede na spremembo družbenika. Obenem je ugotoviti, da ZGD-1 na tem področju že vsebuje varovalke, saj se pri pridobitvi poslovnega deleža preverjajo omejitve iz 10.a člena ZGD-1, notarji in registrski organi pa jih preverjajo ex offo, tj. po uradni dolžnosti. Splošna prepoved prenosa poslovnih deležev v družbah z neporavnanimi obveznostmi bi lahko imela tudi neželene posledice za zakonite in gospodarsko upravičene prenose lastništva. Prenos poslovnega deleža namreč ni nujno povezan z izogibanjem obveznostim, temveč je pogosto del običajnih korporacijskih procesov, kot so npr. reorganizacija skupin povezanih družb, lastniško prestrukturiranje, vstop strateškega ali finančnega investitorja, prenos družinskega podjetja na naslednike ali dokapitalizacija družbe z namenom nadaljnjega poslovanja in odprave finančnih težav. Prav v primerih družb, ki se soočajo s poslovnimi ali likvidnostnimi težavami, je prenos lastništva pogosto eden izmed načinov za zagotovitev dodatnega kapitala, novega poslovnega modela oziroma novega upravljanja, kar lahko prispeva k ohranitvi gospodarske dejavnosti, delovnih mest in posledično tudi k boljšemu položaju upnikov. Pri tem je treba poudariti, da sprememba družbenika sama po sebi še ne vpliva na pravni položaj upnikov, saj dolžnik ostane ista gospodarska družba. Prenos poslovnega deleža ne povzroči prenehanja ali zmanjšanja obveznosti družbe do delavcev, poslovnih partnerjev ali države, temveč gre zgolj za spremembo v lastniški strukturi družbe. Prav zaradi tega veljavna ureditev ne izhaja iz prepovedi prenosov poslovnih deležev, ampak iz sistema preverjanja pridobiteljev deležev, odgovornosti poslovodstva in družbenikov za protipravna ravnanja ter sankcioniranja zlorab v posameznih primerih. Po oceni ministrstva bi zato splošna in vnaprejšnja prepoved odsvojitve poslovnih deležev vseh družb z neporavnanimi obveznostmi presegla namen preprečevanja zlorab, saj bi enako obravnavala tako primere morebitnega izogibanja odgovornosti kot tudi povsem legitimne lastniške prenose, katerih namen je nadaljnji razvoj družbe, njena sanacija ali ohranitev poslovanja.
K 3. točki: prenos terjatev na lastnika in njegova nova podjetja
Predlagatelj predlaga, da bi se neporavnane obveznosti družbe v stečaju avtomatično prenesle na družbenika in njegove prihodnje gospodarske družbe. Ugotavljamo, da bi takšna rešitev odstopala od temeljnega načela ločene pravne osebnosti gospodarske družbe. Prav zato ZGD-1 ne temelji na avtomatičnem prenosu odgovornosti, temveč na ugotavljanju odgovornosti v primerih zlorab. Institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1 omogoča, da družbenik odgovarja za obveznosti družbe, če je pravno osebo zlorabil za oškodovanje upnikov ali za druge nedovoljene namene. Smisel instituta spregleda pravne osebnosti je v tem, da predstavlja varovalo pred zlorabo oblike družbe s strani družbenika, ki bi jo uporabil za nedovoljeni cilj, na škodo upnikov, za mešanje premoženja, kadar družbeniki uporabljajo sredstva družbe kot lastna ali za izčrpavanje premoženja družbe ob vedenju, da bo družba postala nelikvidna. Poleg instituta spregleda pravne osebnosti ZGD-1 v 263. členu določa tudi odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora za škodo, ki jo povzročijo s kršitvijo svojih dolžnosti. Člani poslovodstva morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter delovati v dobro družbe. Če zaradi opustitve teh dolžnosti ali zaradi protipravnega ravnanja nastane škoda družbi, zanjo odgovarjajo s svojim premoženjem. Povrnitev škode lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, zahtevajo tudi upniki družbe, kadar se zaradi zmanjšanja premoženja družbe ne morejo poplačati. Nadalje 264. člen ZGD-1 določa tudi odgovornost tretjih oseb, ki z nedovoljenim vplivom na poslovodstvo ali druge zastopnike družbe povzročijo, da ti ravnajo v škodo družbe ali njenih družbenikov. Za povzročeno škodo lahko tako poleg poslovodstva odgovarja tudi oseba, ki je s svojim vplivom povzročila škodljivo ravnanje oziroma je od takšnega ravnanja imela korist. Tudi v teh primerih lahko odškodninske zahtevke pod določenimi pogoji uveljavljajo upniki družbe. Ob tem je posebej pomembno poudariti, da sta tako odškodninska odgovornost poslovodstva kot tudi odgovornost drugih oseb vezani na ravnanja, storjena v času opravljanja funkcije oziroma izvajanja vpliva na poslovanje družbe. Kasnejši prenos poslovnega deleža, sprememba družbenika ali zamenjava poslovodstva zato praviloma ne pomenijo prenehanja ali izključitve odgovornosti za morebitne predhodne kršitve. Oseba, ki je v času svojega delovanja kršila zakonske ali fiduciarne dolžnosti, ostaja odgovorna za posledice takšnega ravnanja ne glede na poznejše spremembe v lastniški ali upravljalski strukturi družbe. Navedeno pomeni, da veljavni sistem ne temelji na avtomatičnem prenosu vseh obveznosti družbe na družbenike, temveč na ugotavljanju konkretne odgovornosti oseb, ki so s svojim ravnanjem povzročile škodo družbi ali njenim upnikom. Zgolj takšen pristop namreč omogoča učinkovito sankcioniranje zlorab ob hkratnem ohranjanju temeljnega načela ločene pravne subjektivitete gospodarske družbe.
K 4. točki: omejitev registracije velikega števila podjetij na istem naslovu in ukinitev t.i. slamnatih podjetij
Predlagatelj predlaga omejitev števila družb, ki lahko poslujejo na istem naslovu. Po oceni ministrstva število registriranih družb na posameznem naslovu samo po sebi ni in ne more biti pokazatelj nedovoljenega ravnanja. V praksi na istem poslovnem naslovu pogosto zakonito posluje večje število družb, kot je to primer v poslovnih stavbah ali drugih oblikah skupne poslovne infrastrukture. Veljavni ZGD-1 se zato ne osredotoča na število družb na posameznem naslovu, temveč na preverjanje oseb, ki družbe ustanavljajo oziroma pridobivajo deleže v njih, ter na sankcioniranje zlorab prek drugih institutov korporacijskega prava (med njimi so zlasti institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1, omejitve ustanavljanja družb in pridobivanja deležev iz 10.a člena ZGD-1, omejitve za člane organov vodenja in nadzora iz 255. člena ZGD-1, ter odškodninska odgovornost članov poslovodstva in drugih oseb, ki s protipravnim ravnanjem povzročijo škodo družbi ali njenim upnikom, po 263. in 264. členu ZGD-1). Kar zadeva t. i. slamnata podjetja, velja poudariti, da gre praviloma za primere, ko formalni nosilci korporacijskih funkcij ne sovpadajo z osebami, ki družbo dejansko vodijo ali obvladujejo. Takšni primeri lahko predstavljajo zlorabo korporacijske oblike z namenom prikritja dejanskih odločevalcev in izogibanja pravni ali ekonomski odgovornosti za poslovanje družbe. Veljavni ZGD-1 takšna ravnanja naslavlja prek več institutov. Med drugim 10.a člen ZGD-1 določa omejitve pri ustanavljanju družb, pridobivanju deležev ter imenovanju članov organov vodenja in nadzora za osebe, pri katerih obstajajo zakonsko določeni zadržki, notarji in registrski organi pa te omejitve preverjajo po uradni dolžnosti. Poleg tega ZGD-1 v 264. členu predvideva odgovornost oseb, ki z nedovoljenim vplivom na družbo povzročijo, da poslovodstvo ali drugi zastopniki ravnajo v škodo družbe oziroma njenih upnikov, medtem ko institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1 omogoča, da se v primeru zlorabe pravne osebe odgovornost prenese tudi na osebe, ki družbo dejansko obvladujejo ali jo uporabijo za oškodovanje upnikov. Ob tem je treba poudariti, da problematika t.i. slamnatih podjetij praviloma ni posledica odsotnosti pravne podlage za ukrepanje, temveč predvsem vprašanje pravočasnega odkrivanja dejanskih okoliščin posameznega primera ter učinkovitega izvajanja obstoječih nadzornih in sankcijskih mehanizmov. Tudi iz tega razloga ministrstvo ocenjuje, da zgolj omejitev števila družb na posameznem naslovu ne bi predstavljala učinkovitega sistemskega odgovora na problematiko t.i. slamnatih podjetij.
K 5. točki: prepoved brezplačnih prenosov zadolženih podjetij
Predlagatelj predlaga prepoved neodplačnih prenosov poslovnih deležev v družbah z neporavnanimi obveznostmi. Poslovni delež v družbi predstavlja premoženjsko pravico, s katero lahko njegov imetnik načeloma prosto razpolaga. ZGD-1 ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom poslovnega deleža, zahteva pa, da je takšen prenos izveden v obliki notarskega zapisa (prvi odstavek 481. člena ZGD-1). Prenos poslovnega deleža je lahko povezan z različnimi legitimnimi poslovnimi razlogi, kot so lastniško prestrukturiranje, prenos družinskega podjetja na naslednike, ureditev razmerij med družbeniki ali vstop novih oseb v lastniško strukturo družbe. Zato zgolj dejstvo, da je bil poslovni delež prenesen brezplačno oziroma neodplačno, samo po sebi še ne pomeni zlorabe ali nedopustnega ravnanja. Ob tem je treba poudariti, da prenos poslovnega deleža ne vpliva na obstoj, obseg ali zapadlost obveznosti družbe. Tudi po prenosu deleža ostaja dolžnik do delavcev, države in drugih upnikov ista gospodarska družba kot samostojna pravna oseba. Sprememba družbenika zato sama po sebi ne poslabša pravnega položaja upnikov niti ne povzroči prenehanja obveznosti družbe. Prav tako je pomembno poudariti, da odgovornost oseb za ravnanja, storjena pred prenosom poslovnega deleža, z naknadnim prenosom ne preneha. Če so družbeniki, člani poslovodstva ali druge osebe pred prenosom deleža ravnali v nasprotju z zakonom ali povzročili škodo družbi oziroma njenim upnikom, lahko za takšna ravnanja še naprej odgovarjajo v skladu z veljavno zakonodajo. Kasnejša sprememba lastništva tako sama po sebi ne pomeni razbremenitve odgovornosti za predhodna ravnanja. V primerih, ko je prenos poslovnega deleža zgolj del širše sheme za izigravanje upnikov ali prikrivanje oseb, ki družbo dejansko obvladujejo, veljavni ZGD-1 že vsebuje ustrezne varovalke. Med njimi so institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1, ki omogoča uveljavljanje odgovornosti družbenikov v primeru zlorabe pravne osebe ter odškodninska odgovornost poslovodstva in drugih oseb po 263. in 264. členu ZGD-1. Navedeni instituti omogočajo sankcioniranje konkretnih zlorab in odgovornost oseb, ki so s svojim ravnanjem povzročile škodo družbi ali njenim upnikom. Po oceni ministrstva problematika ne leži v odsotnosti pravnih mehanizmov za ukrepanje zoper zlorabe, temveč predvsem v njihovem učinkovitem odkrivanju in uveljavljanju v posameznih primerih. Splošna prepoved vseh neodplačnih prenosov poslovnih deležev v družbah z neporavnanimi obveznostmi bi lahko posegla tudi v številne veljavne pravne posle, ne glede na to, da z njimi niso povezani elementi izigravanja upnikov ali drugih zlorab.
K 6. točki: preverjanje premoženjskega stanja prevzemnikov
Predlagatelj predlaga tudi strožje preverjanje oseb, ki prevzemajo lastništvo ali vodstvene funkcije v družbah. Veljavni ZGD-1 že določa razmeroma strog sistem omejitev za pridobivanje deležev ter imenovanje članov organov vodenja in nadzora. Te omejitve temeljijo na objektivno preverljivih in zakonsko določenih okoliščinah iz 10.a in 255. člena ZGD-1, kot so pravnomočne obsodbe za določena kazniva dejanja, posamezne kršitve davčne in delovnopravne zakonodaje ter druge v zakonu izrecno določene omejitve. Po oceni ministrstva bi uvedba splošnega preverjanja premoženjskega stanja, finančne sposobnosti ali drugih osebnih okoliščin posameznikov kot pogoja za ustanavljanje družb, pridobivanje poslovnih deležev ali opravljanje funkcij vodenja presegala sistem objektivnih kriterijev, na katerih temelji veljavna ureditev ZGD-1. Takšna ureditev bi odpirala vprašanja pravne varnosti, sorazmernosti ukrepov ter jasnosti meril za presojo izpolnjevanja pogojev. Zato veljavni ZGD-1 omejitve veže na vnaprej določene in preverljive pravne okoliščine, ne pa na subjektivno ocenjevanje posameznikovega premoženjskega položaja
Ministrstvo ocenjuje, da predlog, ki izhaja iz predpostavke, da veljavna korporacijska zakonodaja ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje zlorab gospodarskih družb, glede na obrazloženo ni primeren za nadaljnjo obravnavo. ZGD-1 namreč že določa številne preventivne in kaznovalne institute, namenjene preprečevanju ustanavljanja družb za nedovoljene namene, omejevanju udeležbe oseb s hujšimi kršitvami predpisov v lastniški in upravljavski strukturi družb ter zagotavljanju odgovornosti v primerih zlorabe pravne osebnosti. Med njimi so zlasti institut spregleda pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1, omejitve ustanavljanja družb in pridobivanja deležev iz 10.a člena ZGD-1, omejitve za člane organov vodenja in nadzora iz 255. člena ZGD-1 ter odškodninska odgovornost članov poslovodstva in drugih oseb po 263. in 264. členu ZGD-1. Poleg navedenih korporacijsko pravnih institutov je pomembno poudariti tudi kazenskopravno varstvo, saj Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; v nadaljevanju: KZ-1) določa več kaznivih dejanj, namenjenih varstvu upnikov, zakonitega poslovanja in gospodarskega prometa. Med drugim so relevantne določbe o oškodovanju upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (226. člen KZ-1), pa tudi druga kazniva dejanja zoper gospodarstvo in delovno razmerje, ki omogočajo sankcioniranje ravnanj, katerih namen je izigravanje upnikov, prikrivanje premoženja, neupravičeno zmanjševanje premoženja družbe ali kršenje temeljnih pravic delavcev. Navedeno dodatno potrjuje, da slovenski pravni red problematike ne naslavlja zgolj prek korporacijsko pravnih varovalk, temveč tudi prek odškodninske, prekrškovne in kazenskopravne odgovornosti odgovornih oseb.
Veljavna ureditev tako že omogoča ukrepanje zoper primere zlorab, veriženja družb in oškodovanja upnikov, pri čemer je treba ločiti med vprašanjem obstoja zakonskih mehanizmov in vprašanjem njihovega učinkovitega izvajanja v posameznih primerih. Glede na navedeno je tako oceniti, da predlagane dodatne omejitve ne bi dodatno predstavljale sistemsko primernejših rešitev od že vzpostavljenih mehanizmov korporacijskega prava, temveč bi v posameznih primerih lahko posegle tudi v legitimne oblike podjetniškega delovanja, lastniškega prestrukturiranja in prenosa poslovnih deležev. Kot že navedeno obstoječi zakonodajni okvir namreč že vsebuje celovit nabor preventivnih in represivnih instrumentov za ukrepanje zoper zlorabe, pri čemer ostaja ključno njihovo učinkovito izvajanje in dosledno uveljavljanje v praksi.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Pojasnjujemo, da se problemsko področje nepoštenih praks veriženja podjetij in ustanavljanja t. i. slamnatih podjetij na istih naslovih za večje število podjetij zakonsko rešuje v različnih zakonih. Poglavitne rešitve se zagotavljajo s temeljnim materialnim zakonom, ki ureja delovanje gospodarskih družb – tj. z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1; Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24, 77/25, 10/26 – ZdZEETD in 1270/26). Ta je bil od leta 2011 deležen številnih nadgradenj (10.a in nekdanji 10.b člen ZGD-1). Z ZGD1-H se je v letu 2013 poseglo tudi v Zakon o sodnem registru, ki je prav zaradi zlorab, povezanih s poslovnimi naslovi poslovnih subjektov brez vednosti lastnika objekta določil pravilo, da mora biti pri vpisu subjekta, kadar ta ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi, prijavi za vpis v sodni register priložena overjena izjava lastnika objekta, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Kazensko pravna zakonodaja
V zvezi s kazenskopravnim vidikom izpostavljene problematike je treba glede t. i. veriženja podjetij pojasniti, da Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. USKZ-1) tudi na tem področju najtežja dejanja opredeljuje kot kazniva dejanja. Najpogosteje gre lahko za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu KZ-1, ki je bil v letu 2021 z novelo KZ-1I prilagojen področni insolvenčni zakonodaji.
Navedeno kaznivo dejanje po prvem odstavku 226. člena KZ-1 stori tisti, kdor ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik insolventen, pa onemogoči ali zmanjša možnost poravnave obveznosti do upnikov. Štiri oblike izvršitve, ki so v zvezi s tem določene, se nanašajo na zmanjševanje premoženja, na manipulacije v zvezi s poslovnimi knjigami in drugimi listinami ter vse druge goljufive načine, s katerimi bi osumljenec onemogočil ali zmanjšal možnost poravnave obveznosti do upnikov (Prvi odstavek 226. člena KZ-1).
Prvi odstavek 226. člena KZ-1 tako zajema izvršitvena ravnanja dejanja na ravni kaznivih dejanj (kategorija goljufije in ponarejanja) in kaznivost veže na posledico prikrajšanja upnikov v vseh insolventnih postopkih, pri čemer kaznivost ni (več) vezana na formalni pogoj povzročitve stečaja – torej bodo vključeni tudi položaji prisilne poravnave. Zadošča eventualni naklep storilca (ki ve, da je sam ali kdo drug insolventen) v zvezi z onemogočenjem ali zmanjšanjem možnosti poravnave obveznosti do upnikov.
Po veljavnem drugem odstavku se kaznuje tisti, ki ve, da je sam ali kdo drug kot plačnik insolventen, pa navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika, tako da še vedno nesmotrno troši, se čezmerno zadolžuje, drugače krši dolžnosti pri vodenju gospodarske dejavnosti ali finančnem poslovanju in podobno (Drugi odstavek 226. člena KZ-1).
Drugi odstavek 226. člena KZ-1 se tako nanaša na izvršitvena dejanja z manjšo stopnjo protipravnosti (nevestno ravnanje, opustitve), ki je sicer na ravni prekrškov, zato je tu kaznivo dejanje opredeljeno s posledico poslabšanja premoženjskega stanja, saj bi šlo v nasprotnem primeru za podvajanje inkriminacije prekrška in kaznivega dejanja, ki je protiustavno. Hkrati je to pravilno z vidika sorazmernosti in stopnjevanja represivnega posega države.
V prvem in drugem odstavku navedenega člena KZ-1 sta tako jasno razmejeni dve vrsti krivdnega ravnanja storilca – v prvem odstavku gre za goljufivo ravnanje, v drugem pa za nevestno poslovanje. Smisel kaznivega dejanja po 226. členu KZ-1, katerega varstveni objekt je po prvem odstavku 226. člena KZ-1 plačilna disciplina ter po drugem odstavku pošteno in enakopravno obravnavanje upnikov, je torej prav v kaznovanju goljufivega ravnanja ali nevestnega poslovanja, ki zmanjšuje možnosti za poplačilo upnikov. Pri tem se v skladu s tretjim odstavkom istega člena ob pogoju velike premoženjske škode storilec kaznuje s kaznijo zapora od enega do osmih let.
Ureditev na področju sodnega registra
Medtem, ko so se v zadnjih letih prav zaradi zaščite upnikov (tudi delavcev kot upnikov) in zaradi zagotavljanja bolj poštenega poslovanja pravnih oseb vseskozi predpisovali strožji pogoji za ustanovitev in vodenje gospodarskih družb (npr. uzakonitev omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika z 10.a členom ZGD-1), so bili obenem storjeni pomembni koraki k večji zaščiti upnikov in varnosti upnikov v pravnem prometu tudi na področju sodnega registra, natančneje Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg; Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17, 16/19 – ZNP-1, 75/23 in 102/23 – ZViS-M), ki predstavlja t. i. procesni zakon postopka vpisa in posledično končne ustanovitve ter trenutka začetka delovanja pravnih oseb.
V letu 2015 je bil storjen pomemben miselni preskok glede razkritja delovanja in udejstvovanja fizičnih oseb v gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah, ki se vpisujejo v sodni register. Sodni register je sicer že vseskozi pojmovan kot javni register podatkov in listin o delovanju pravnih osebe in podatkov o fizičnih osebah, ki v njih delujejo oziroma v njih nastopajo kot ustanovitelji, družbeniki, zastopniki ali člani organa nadzora. Kljub temu pa je bil način dostopa do podatkov o fizičnih osebah, ki delujejo v naštetih vlogah v pravno poslovnem prometu, razmeroma kompliciran in nenazadnje za uporabnike tudi omejen. Zato so bila v letu 2015 pravila takratnega zakona z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg-F; Uradni list RS, št. 17/15) nadgrajena prav v smeri večje transparentnosti podatkov o gospodarskih družbah in drugih pravnih osebah, ki se vpisujejo v sodni register in delujejo (nastopajo) v pravnem prometu. Novela ZSReg-F je uveljavila nov dostop in enostavnejše iskanje podatkov, ali je posamezna oseba zastopnik ali član organa nadzora v subjektih, vpisanih v sodni register, in v katerih vseh subjektih vpisa (pravnih osebah) je ta oseba zastopnik ali član organa nadzora. Enako se je omogočil javen (posredni) dostop do podatkov, ali je določena oseba ustanovitelj ali družbenik v subjektu vpisa in v katerem aktivnem subjektu vpisa je ustanovitelj ali družbenik. Dostop se je omogočil prek posebne spletne aplikacije javnega dela sodnega registra , ki deluje na spletni straneh, ki jih upravlja AJPES. Za iskanje željenih podatkov o vlogi fizične osebe v pravni osebi je moral uporabnik po ureditvi v skladu z ZSReg-F zaradi zagotavljanja varstva osebnih podatkov predhodno že poznati nekatere od identifikacijskih podatkov iskane osebe (kombinacijo imena in priimka in EMŠO ali davčna številka ali kombinacijo imena in priimka in naslova prebivališča, vpisanega v sodni register). Iskalnik omogoča tudi iskanje, ali določena pravna oseba nastopa v vlogi ustanoviteljice ali družbenice druge pravne osebe. Poleg navedenega se je državnim organom in stečajnim upraviteljem za potrebe izvrševanja njihovih pooblastil in dolžnosti omogočil tudi neposreden dostop do celotne zbirke listin.
Čeprav je ta iskalnik predstavljal pomembnem napredek pri zagotavljanju preglednosti sodnega registra in vpogleda v vloge in povezave fizičnih oseb pri delovanju v pravnih osebah, je v razmerju do ureditve javnosti trgovinskih registrov v drugih državah članicah z vidika transparentnosti še vedno odstopal, saj je, kot že navedeno, od uporabnikov iskalnika zahteval že predhodno poznavanje osebnih podatkov o iskanih osebah (poleg osebnega imena tudi EMŠO, davčno številko ali naslov prebivališča), ki pa jih uporabnik ni nujno vseh poznal. Zato so bile v letu 2017 sprejete dodatne zakonske rešitve (novela ZSReg-G; Uradni list RS, št. 54/17), ki so za javni del sodnega registra omogočile bolj strukturirano zasnovo spletnih strani sodnega registra in delovanje dodatnih funkcionalnosti. Od tedaj je javni del sodnega registra zasnovan tako, da je pri vsakem subjektu vpisa (gospodarski družbi in drugi pravni osebi) v rubriki njegovih »ustanoviteljev ali družbenikov, zastopnikov in tudi članov nadzornega organa« omogočena spletna povezava, ki zgolj z enim klikom omogoči vpogled o udeležbi fizičnih ali pravnih oseb v drugih povezanih osebah. Drugače povedano, ko uporabnik želi za posamezno podjetje ugotoviti, kdo je njegov direktor ali lastnik, lahko z dodatnim klikom ugotovi, v katerih vseh pravnih osebah ista oseba še nastopa v eni izmed pomembnih vlog (zastopnik, ustanovitelj ali družbenik ali član nadzornega organa, če ga pravna oseba ima). Ta javni vpogled o udeležbi v povezanih osebah in sestavljeni izpis je omejen le na tiste pravne osebe, ki še niso bile izbrisane iz sodnega registra, državnim organom z zakonskimi pooblastili in stečajnim upraviteljem pa je omogočeno pridobiti tudi sestavljen zgodovinski izpisek, ki vsebuje tudi podatke o pretekli udeležbi v povezanih osebah; tak sestavljen izpisek pa lahko pri registrskem sodišču pridobi tudi upnik, ki z izvršilno listino izkaže terjatev do teh oseb.
Insolvenčna zakonodaja
Želimo dodati, da so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-H; Uradni list RS, št. 102/23 z dne 2. 10. 2023), ki je bil sprejet v septembru 2023, določene tudi podlage, ki sicer neposredno ne razrešujejo izpostavljene problematike, vendar pa dopolnjujejo sistem varstva pravic upnikov (tudi delavcev) v navedenih postopkih. Z ZFPPIPP-H so bile na novo opredeljene obveznosti poslovodstva tako v primeru grozeče insolventnosti kot tudi v primeru insolventnosti družbe. Za primere, ko družba postane insolventna, se izrecno nalaga poslovodstvu, da v enem mesecu po nastanku insolventnosti vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Na novo je opredeljen nosilec obveznosti za primer, da družba postane insolventna, pa nima poslovodstva. V takem primeru mora pri družbi z omejeno odgovornostjo vsak družbenik, v primeru delniške družbe vsak član nadzornega sveta, v primeru drugih pravnih oseb pa njen ustanovitelj, vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v prej navedenem roku, razen če ta oseba ni seznanjena z insolventnostjo ali dejstvom, da družba nima poslovodstva.
Glede na spremenjene obveznosti poslovodstva je bila vzpostavljena tudi možnost izpodbijanja pravnih poslov ali drugih pravnih dejanj, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel več kot 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka, če tisti, ki izpodbija tako pravno dejanje dokaže, da je bil stečajni dolžnik v obdobju, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen. Gre za dodatno izvedbeno pravilo, da mora poslovodstvo v enem mesecu od nastopa insolventnosti predlagati postopek zaradi insolventnosti in se čas izpodbojnosti dejanja zato podaljšuje za tisto obdobje, ko je dolžnik že insolventen, pa poslovodstvo krši navedeno obveznost. S tem se še dodatno poudarja protipravnost stanja in opustitev dolžnih ravnanj poslovodstva, saj so posledično vsa ravnanja poslovodstva po nastopu tega stanja (insolventnosti) podvržena presoji, ali so izpodbojna.
Kot že nakazano v okviru predstavitve kazensko pravne ureditve, je treba dodati še, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP; Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US, 57/23 – odl. US, 102/23, 25/25 – odl. US, 40/25 in 100/25 – ZS-1) predvideva tudi kaznivost za prekršek, ki ga storijo osebe pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti (489.a člen ZFPPIPP), in sicer v postopku prisilne poravnave (490. člen ZFPPIPP) ali stečaja (491. člen ZFPPIPP).
Tako se z globo od 2.000 do 10.000 eurov za prekršek kaznuje oseba, ki je v obdobju, ko je pravna oseba iz prvega odstavka 27. člena ZFPPIPP postala insolventna, opravljala funkcijo člana poslovodstva te pravne osebe: 1. če ni pravočasno opravila dejanj iz 38. (obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti) in 39. člena (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave, ki mora zagotoviti, da družba ravna pravočasno v skladu z zapovedmi in ne krši prepovedi, določenih v 4. poglavju navedenega zakona) ali če je ravnala v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena ZFPPIPP (obveznosti pri nastanku insolventnosti). V 34. členu ZFPPIPP je med drugim določeno, da če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe; da po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, zlasti ne sme: 1. preusmeriti poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo ali 2. opraviti pravnih dejanj, ki bi bila izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP.
Posebej je v 490. členu ZFPPIPP določeno še, da se z globo od 12.000 do 125.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot insolventni dolžnik v postopku prisilne poravnave: 1. ravna v nasprotju s 151. členom ZFPPIPP, ki določa omejitev dolžnikovih poslov na redne posle; 2. če v zakonskem roku ne predloži sodišču in upravitelju rednega poročila, sestavljenega v skladu z določbami ZFPPIPP; ali 3. če v zakonskem roku sodišču ne predloži izrednega poročila, sestavljenega v skladu z določbami ZFPPIPP (prvi odstavek 490. člena ZFPPIPP). Skladno z drugim odstavkom navedenega člena se z globo od 800 do 4.100 eurov za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba insolventnega dolžnika, ki je pravna oseba, ki je storila prej navedeni prekršek. Z globo v enaki višini pa se za prekršek kaznuje tudi podjetnik, če kot insolventni dolžnik v postopku prisilne poravnave stori prekršek iz prvega odstavka 490. člena ZFPPIPP.
Poleg tega se po določbah prvega odstavka 491. člena ZFPPIPP z globo od 800 do 4.100 eurov za prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, če ne ravna v skladu s prvim ali drugim odstavkom 292. člena ZFPPIPP, ki določa obveznosti v zvezi s predajo in prevzemom prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika. Za prekršek se kaznuje tudi oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika zadnjih pet let pred začetkom stečajnega postopka ali družbenik stečajnega dolžnika, ki je pravna oseba, če upravitelju na njegovo zahtevo ne da pojasnil v skladu s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP (drugi in tretji odstavek 491. člena). Skladno s šestim odstavkom 292. člena ZFPPIPP so namreč stečajni dolžnik, člani njegovih organov vodenja in nadzora, njegovi družbeniki in osebe, ki so bile zaposlene pri stečajnem dolžniku, ter osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva stečajnega dolžnika zadnjih pet let pred začetkom postopka, zavezane upravitelju dati pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena ZFPPIPP. Za prekršek se oglobi (od 300 do 1.200 eurov) tudi družbenik stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, ali oseba, ki je bila ob začetku stečajnega postopka član organa nadzora stečajnega dolžnika ali pri njem zaposlena, če ne poda upravitelju zahtevanih pojasnil in s tem stori prekršek iz drugega odstavka (četrti odstavek 491. člena ZFPPIPP). Prav tako pa se z globo od 800 do 4.100 eurov kaznujeta tudi stečajni dolžnik, ki je fizična oseba, in oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva ob začetku postopka prisilne likvidacije, če storita prekršek iz navedenega prvega ali drugega odstavka 491. člena ZFPPIPP.
Menimo, da je opisana ureditev pravil poslovanja ustrezna (obveznosti in prepovedi ravnanj), prav tako je tudi za kršitelje (pravne in fizične osebe) predvidena kazenska odgovornost oziroma odgovornost za prekršek.