Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Referendumi

7099 OGLEDOV 20 KOMENTARJEV

Predlagam, da se postavijo ostri kriteriji za izvedbo referendumov (posvetovalnih in drugačnih) in s tem krepko zmanjša stroške delovanja demokracije.

Razlogi:

- imamo dobro plačane zastopnike ljudstva, ki bi morali biti sposobni odločati se v našem imenu brez take potrate, stati za svojimi odločitvami, odgovarjati zanje; pri tem lahko za pomoč po mili volji koristijo tudi politično neodvisno stroko posameznega odprtega vprašanja,

- rezultati referendumov niso obvezujoči za zakonodajno oblast, torej dejansko predstavljajo samo drago raziskavo mnenja,

- če že moramo izvedeti mnenje ljudstva, ker ga glasovalci kot kaže ne poznajo, bomo mnogo bolj relevantno mnenje za krepko nižjo ceno dobili preko neodvisno izvedenih razsikav mnenja, na kater ene bo imela vpliva strankarsko usmerjena politika z reklamiranjem;

- samo mahanje in grožnje z referendumi ter njihova izvedba je v večini primerov politično osnovana in ne izhaja iz dejanske želje po realizaciji v smeri želje ljudstva,

- sklicevanje na to, da je referendum najvišja oblika demokracije (izjavo slišal s strani poslanca letos na TV) je nično, če se potem ta najvišja oblika demokracije zaradi takih ali drugačnih lobijev ignorira ali po realizaciji celo prekliče (primer "odprtost trgovin"),

- sicer mi manjka natančna primerjava (statistika), koliko referendumov izvedejo v drugih demokratičniih državah, vendar ocenjujem, da je število manjše, kot pri nas. Če ima kdo podatke, prosim, so dobrodošli. Pa tudi če ni tako - bodimo boljši in bodimo enkrat mi drugim za pozitiven zgled, od katerega se bodo druge demokracije lahko kaj pametnega naučile.

Predlogi:

Splošno:

- referendumi imajo status zakonodajni - posvetovalnih referendumov ni

- za sprejetje referendumskega vprašanja zagotoviti transparentnost, preprostost in neposrednost besedila (če je potrebno tudi na reprezentativnem vzorčku povprečno "preprostih" volilcev)

- določi se dokaj strog kvorum glasov za priznanje referenduma in za njegov uspeh (udeležba 50% volilcev, "za" vsaj 50% glasovalcev)

Prva faza - takoj:

- kot kvorum za razpis referenduma se določi absolutna večina poslancev oziroma 100.000 volilcev

- referendumska vprašanja se zbirajo, realizacija 1x letno v vnaprej predpisanem obdobju

- namesto posvetovalnih referendumov se v prvi fazi za ugotavljanje volje ljudstva uporabi mnogo cenejše klasične raziskave mnenj ustreznih verificiranih ponudnikov

Druga faza - elektronski referendumi:

[popolnoma zamenja prvo fazo, ko je dovolj registriranih uporabnikov (npr. 50% volilcev)]

- izdela se državna spletna stran, na kateri imamo državljani možnost: a. oddati svoj glas pri referendumskem vprašanju b. podati svoj predlog za novo referendumsko vprašanje c. ob oddaji glasu podati tudi svoje mnenje - oceno upravičenosti referendumskega vprašanja (za vprašanja, ki izhajajo iz parlamenta in strank)

- referendumska vprašanja se zbirajo, so objavljena; glasovanje kvartalno na vnaprej določene roke (odpade potreba po informiranju / reklami, kdaj je kakšen referendum)

- kvorum za veljavnost in uspeh referenduma: kot zgoraj

- sprejetje novega referendumskega vprašanja, npr.: a. glasovalo vsaj 5% registriranih uporabnikov, "za" 50% glasovalcev b. "za" 2% registriranih uporabnikov > parlamentarno glasovanje (za min. 50% poslancev)

Prehodno obdobje med 1. in 2. fazo:

- elektronske referendume realizirati pred fizičnimi in zagotoviti ažuriranje volilnih imenikov s podatki, kdo je že glasoval elektronsko

Opombe:

Dodaten prihranek prinese tudi to, da se spletna stran (in s tem celotna tehnologija) lahko uporabi tudi za vse tipe volitev: predsedniške, parlametarne, EU, tudi lokalne (misliti na to pri realizaciji projekta),...

Potrebno je zagotoviti tudi možnost udeležbe za vse, ki nimajo možnosti / znanja udeležbe na elektronskem referendumu / glasovanju. Sama se ponuja možnost, ki je podobna sedanjemu predčasnemu glasovanju - take osebe lahko pridejo v nekem obdobju npr 1 teden na (npr.) UE in glasujejo tam, eventuelno tudi ob strokovni pomoči.

Volilcem, ki so registrirani na "volilnem portalu" se ne pošilja osebnih vabil na referendum / volitve.

Ocenjujem, da je idejo mogoče realizirati za ceno, ki bo manjša od realizacije enega samega fizičnega referenduma; tekoča cena vzdrževanja ter ter izvedbe referendumov / glasovanj pa bo zanemarljiva s primerjalnim zneskom referenduma.

23 glasov
4 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR B Boyzl 4 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12.01.2010

Odzviv MInistrstva za javno upravo

Prejeli smo vaš predlog, v katerem »predlagate, da se postavijo ostri kriteriji za izvedbo referendumov (posvetovalnih in drugačnih) in s tem krepko zmanjša stroške delovanja demokracije«. Ukinejo naj se posvetovalni referendumi. Predlagate, da se spremembe referendumske zakonodaje vpeljejo v več »fazah«. Prva faza, ki naj bi se zagotovila takoj, bi po vašem predlogu zajemala:

  • kot kvorum za razpis referenduma se določi absolutna večina poslancev oziroma 100.000 volivcev;
  • referendumska vprašanja se zbirajo, realizacija 1x letno v vnaprej predpisanem obdobju;
  • namesto posvetovalnih referendumov se v prvi fazi za ugotavljanje volje ljudstva uporabi mnogo cenejše klasične raziskave mnenj ustreznih verificiranih ponudnikov.

V drugi fazi predlagate uvedbo elektronskih referendumov, v prehodnem obdobju pa kombinacijo elektronskega in »fizičnega« glasovanja na referendumu, pri čemer bi se prej izvedlo elektronsko glasovanje, nato bi se ažuriralo volilne imenike in se izvedlo še »fizično« glasovanje.

Ministrstvo za javno upravo je pristojno za tolmačenje in za pripravo sprememb Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. l. RS, št. 26/07 – UPB2, v nadaljnjem besedilu ZRLI). Vladajoča koalicija je svojo namero po spremembah referendumske zakonodaje pokazala že s podpisom Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi RS za mandat 2008 – 2012, kjer je navedeno, da bodo koalicijski partnerji preverili možnost, da se poišče dovolj široko soglasje za spremembo referendumske ureditve (uvedba referenduma na podlagi ljudske iniciative, kvorum za veljavnost referenduma, vsi referendumi na isti dan v letu).

Ministrstvo podpira vaše predloge, ki stremijo predvsem k zmanjšanju stroškov referendumov, hkrati pa meni, da so referendumi pomembna oblika demokracije, saj na referendumih ljudstvo lahko neposredno odloča o javnih zadevah. To pravico je državljanom mogoče omejevati le v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS, to je samo takrat, kadar je to potrebno zaradi pravic drugih (seveda v skladu z načelom sorazmernosti) in v primerih, ki jih določa ustava. Zato je potrebno poiskati pravo ravnotežje med to ustavno pravico in stroški, ki jih je treba v okviru te ustavne pravice čim bolj racionalizirati. Strinjamo se torej z vašimi pobudami, da je treba stroške čim bolj zmanjšati, vendar ne za ceno zmanjšanja zagotovljenih pravic. Podpiramo vaše predloge glede uvedbe kvoruma – tako za zahtevo po udeležbi določenega odstotka volivcev na referendumu, da bi bil referendum sploh veljaven oziroma v obliki določenega odstotka udeležencev glasovanja, ki bi moralo glasovati ZA določeno rešitev, da bi bila ta na referendumu sprejeta. Menimo, da bi bilo nadalje pomembno pretehtati tudi možnost, da bi ustava določala, glede katerih zakonov referenduma sploh ni mogoče razpisati (npr. o zakonih, od katerih je neposredno odvisno izvrševanje sprejetega državnega proračuna, o zakonih, ki se sprejemajo za izvrševanje ratificiranih mednarodnih pogodb…), kar je ZRLI (Ur. list RS, št. 15/94) enkrat že določil, vendar je bila ta ureditev s strani Ustavnega sodišča RS razveljavljena zaradi neskladnosti z ustavo, saj tega ne more določati zakon, ker gre za omejevanje z ustavo zagotovljene pravice (90. člen ustave v prvem odstavku med drugim namreč določa, da lahko državni zbor razpiše referendum o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom – torej o vseh takih vprašanjih). Glede t.i. »referendumskega dne« menimo, da ga sedanja ureditev že omogoča, saj ZRLI določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči več kot leto dni, tako da je za dan glasovanja za vse morebitne referendume, razpisane v enem letu, mogoče določiti le en dan v letu, na katerega bi se glasovalo o vseh v tistem letu razpisanih referendumih, res pa je, da je mogoče glasovanje izvesti že prej. Bi pa bilo seveda to rešitev mogoče poostriti na način, da bi se določil samo en točno določen dan (npr. vsako tretjo nedeljo v septembru), na katerega bi se izvedlo vse v zadnjem letu razpisane referendume. Pomembno bi po našem mnenju bilo predvsem to, da bi se na referendumu odločalo o res pomembnih, za širok krog državljanov aktualnih zadevah, kar bi pomenilo, da bi bilo referendumov manj in da bi se jih udeležilo več volivcev ter bi bili tako referendumi cenejši, sprejete odločitve pa bi imele večjo legitimnost. Glede elektronskega glasovanja na referendumu menimo, da bi ga bilo potrebno uvesti hkrati z »elektronskimi volitvami«, za kar pa v tem trenutku ni soglasja niti v stroki, niti v politiki.

Za spremembe, ki jih navajate (kvorum, morebitni dvig števila podpisov volivcev, ki lahko zahtevajo referendum) in tudi spremembe, ki jih v Koalicijskem sporazumu predvideva koalicija, bi bilo potrebno spremeniti ustavo. ZRLI namreč le predpisuje način uresničevanja pravice, ki jo daje ustava v 44. in 90. členu, ne more pa zakon te ustavne pravice omejevati. Ker menimo, da je potrebno rešitve izredno dobro pretehtati in ker so za takšne posege v veljavno ureditev potrebne spremembe ustave, hitre rešitve niso mogoče. Za spremembo ustave je potrebna kvalificirana, dvotretjinska večina. Naše ministrstvo meni, da je za spremembe ustave potreben širok konsenz, ki pa ga je težko doseči, še posebej nemogoče pa je to storiti na hitro.

Sporočamo vam, da podpiramo smer, v katero gredo spremembe, ki jih predlagate, jih pa želimo dobro pretehtati, da ne bi nesorazmerno omejevale ustavne pravice državljanov do neposrednega upravljanja javnih zadev, do zakonodajnega referenduma. Za njihovo uveljavitev je, kot navedeno, potrebna sprememba ustave, ker gre pri ureditvi referendumske zakonodaje za pomembno ustavnopravno problematiko pa je potrebno k sodelovanju pri spremembah referendumske zakonodaje pritegnili tudi ustavnopravne strokovnjake. Zato »prve faze«, ki jo predlagate, ni mogoče uvesti takoj.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 30.11.2009 | 08:22:55

Referendumi

Predlagam, da se postavijo ostri kriteriji za izvedbo referendumov (posvetovalnih in drugačnih) in s tem krepko zmanjša stroške delovanja demokracije.

Razlogi:

- imamo dobro plačane zastopnike ljudstva, ki bi morali biti sposobni odločati se v našem imenu brez take potrate, stati za svojimi odločitvami, odgovarjati zanje; pri tem lahko za pomoč po mili volji koristijo tudi politično neodvisno stroko posameznega odprtega vprašanja,

- rezultati referendumov niso obvezujoči za zakonodajno oblast, torej dejansko predstavljajo samo drago raziskavo mnenja,

- če že moramo izvedeti mnenje ljudstva, ker ga glasovalci kot kaže ne poznajo, bomo mnogo bolj relevantno mnenje za krepko nižjo ceno dobili preko neodvisno izvedenih razsikav mnenja, na kater ene bo imela vpliva strankarsko usmerjena politika z reklamiranjem;

- samo mahanje in grožnje z referendumi ter njihova izvedba je v večini primerov politično osnovana in ne izhaja iz dejanske želje po realizaciji v smeri želje ljudstva,

- sklicevanje na to, da je referendum najvišja oblika demokracije (izjavo slišal s strani poslanca letos na TV) je nično, če se potem ta najvišja oblika demokracije zaradi takih ali drugačnih lobijev ignorira ali po realizaciji celo prekliče (primer "odprtost trgovin"),

- sicer mi manjka natančna primerjava (statistika), koliko referendumov izvedejo v drugih demokratičniih državah, vendar ocenjujem, da je število manjše, kot pri nas. Če ima kdo podatke, prosim, so dobrodošli. Pa tudi če ni tako - bodimo boljši in bodimo enkrat mi drugim za pozitiven zgled, od katerega se bodo druge demokracije lahko kaj pametnega naučile.

Komentarji