Omejitev poslanskih mandatov na 12 let

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je med drugim resorno pristojno za pripravo predlogov in neobveznih pravnih mnenj glede uporabe določb zakonov s področja volilne in referendumske zakonodaje na državni ravni, zato po preučitvi predloga z vidika pristojnosti ministrstva podajamo naslednji odgovor.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: državni zbor) je organ zakonodajne državne oblasti, zato je predstavniško telo državljank in državljanov Republike Slovenije. Državljani Republike Slovenije imamo aktivno in pasivno volilno pravico za volitve poslancev. Državljani oblikujemo predstavniško telo tako, da na demokratičnih volitvah volimo svoje predstavnike v državni zbor v skladu s splošno volilno pravico.

Ustavna ureditev (aktivne in pasivne) volilne pravice, ki je temeljna politična človekova pravica, izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine sodobnih parlamentov. Pasivna volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava) posamezniku zagotavlja, da se lahko pod enakimi pogoji poteguje za izvolitev v voljene državne ali lokalne organe. Pravica biti voljen vsebuje tudi pravico biti izvoljen, kar pomeni pravico posameznika, da v skladu s predpisanimi pravili za delitev mandatov na podlagi volilnih rezultatov pridobi mandat. Mandat je časovno obdobje, v katerem lahko posameznik, ki je izvoljen oziroma imenovan na posamezno funkcijo, svojo funkcijo tudi izvršuje. Ustava določa, da se določene funkcije lahko opravljajo časovno omejeno obdobje. Tako je za poslance državnega zbora v prvem odstavku 81. člena Ustave določeno, da je njihova mandatna doba 4 leta in se lahko podaljša oziroma skrajša le v izjemnih okoliščinah. Poslanci so sicer voljeni na neposrednih volitvah in so lahko izvoljeni na to funkcijo večkrat. Njihova vloga je reprezentativna – državni zbor predstavlja in uveljavlja voljo ljudstva. V demokratični državi v okviru predstavniške demokracije izvoljeni nosilci funkcij v državnih organih sprejemajo odločitve v imenu ljudstva. Volivec ima pravico, da sodeluje pri oblikovanju teh državnih organov tako, da v vnaprej predpisani obliki in na predpisan način izraža svojo voljo o tem, kdo naj ga zastopa in v njegovem imenu sprejema temeljne družbene odločitve (aktivna volilna pravica). Volivec ima tudi pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za to, da je izvoljen za člana takšnega državnega organa (pasivna volilna pravica). Ne glede na navedeno pa veljavna zakonodaja določa možnost predčasne izgube mandata poslanca v primerih, določenih v 9. členu Zakona o poslancih (ZPos), torej, če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, ali če odstopi.

Volivci imajo torej možnost, da na volitvah odločajo o tem, katera politična stranka in posledično kateri kandidat je zanje primeren, da predstavlja njihove interese v parlamentu. V kolikor volivci ocenijo preteklo delo politične stranke oziroma poslancev kot slabo, bo to vplivalo tako na volilni izid politične stranke, kot tudi kandidatov te stranke na naslednjih volitvah; in obratno. Poleg navedenega pa se je potrebno zavedati, da je za vsak poseg v ustavno besedilo potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev v državnem zboru.

Vaš predlog bi, kot izhaja iz navedenega, predhodno zahteval spremembo Ustave, še pred tem pa obstoj širokega družbenega in političnega soglasja. Glede na navedeno, menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.