21. 9. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
Z vidika ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) Ministrstvo gospodarstvo, delo in šport (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) poudarja, da je zaposlitev za določen čas izjema od pravila, vsebovanega v prvem odstavku 12. člena ZDR-1, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Primere, v katerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, določa ZDR-1 v prvem odstavku 54. členu, pri čemer ZDR-1 dopušča možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1.
V zvezi s samim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas ministrstvo pojasnjuje, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZDR-1 preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena, hkrati pa ZDR-1 v drugem odstavku istega člena izrecno določa, da lahko preneha tudi prej, če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom (kar vključuje tudi druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih ZDR-1 navaja v 77. členu).
Ob tem ZDR-1 določa pravico do odpravnine v primeru, ko pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Izjemoma delavec ni upravičen do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas v primerih, ki so določeni v tretjem odstavku 79. člena ZDR-1 oziroma v primerih iz sedmega odstavka 79. člena ZDR-1, med temi ZDR-1 določa primer, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V zvezi s podanim predlogom je tako treba upoštevati ureditev, kot jo ZDR-1 določa v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pri čemer ne ureja t. i. podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ob tem pa izpostavljamo, da časovne omejitve pri sklepanju ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas ZDR-1 ureja v 55. členu.
Z vidika pravice do denarnega nadomestila za primer brezposenosti nadalje ministrstvo pojasnjuje, da je v skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23, 62/24 – ZUOPUE, 70/25 in 83/25; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) cilj zakona tudi v zagotavljanju varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Prvi odstavek 63. člena ZUTD določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. V skladu z drugim odstavkom 63. člena ZUTD se med razloge, zaradi katerih se zavrne pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost, šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:
- na podlagi pisnega sporazuma;
- zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
- zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;
- zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;
- zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
- če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
- če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;
- zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi.
Predlog v skladu s katerim bi se delavcu, ki brez utemeljenega razloga zavrne ponudbo delodajalca za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod primerljivimi pogoji, zavrnila pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost, po mnenju ministrstva ni ustrezen. Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti temelji na splošnem pravilu, v skladu s katerim zavarovanec, ki se prostovoljno odloči za prenehanje delovnega razmerja in s tem za nastanek brezposelnosti, na pomoč države v obliki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in drugih pravic iz zavarovanja ne more računati. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa ne predstavlja nastanka prenehanja delovnega razmerja po volji delavca, temveč se pogodbeno razmerje, kot pojasnjeno, izteče s potekom časa, ki sta ga sporazumno dogovorila delavec in delodajalec, pri čemer pa ministrstvo ponovno poudarja, da je sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas izjema, ZDR-1 pa ne ureja t. i. podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če delavcu preprosto poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas in pogodbeno razmerje preneha zaradi poteka časa, ni mogoče reči, da je delavec postal brezposeln po svoji volji, zato lahko ob izpolnjenih drugih pogojih uveljavlja denarno nadomestilo. Po mnenju ministrstva je predlog tudi v nasprotju z namenom zakonskega omejevanja pogodb za določen čas, saj je pogodba za določen čas po svoji naravi izjema od zaposlitve za nedoločen čas. Ministrstvo ob tem dodaja še, da veljavni drugi odstavek 63. člena ZUTD že sankcionira zavrnitev nove ponujene zaposlitve za ustrezno delo in za nedoločen čas v obliki odklonitve pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, in sicer v 4. in 9. alineji.
Ministrstvo pojasnjuje, da denarno nadomestilo predstavlja začasno nadomestilo zaradi izpada osebnega dohodka zaradi izgube zaposlitve ter da so brezposelne osebe ves čas prejemanja denarnega nadomestila in vodenja v evidenci brezposelnih oseb zavezane k raznim aktivnostim, s katerimi izkazujejo izpolnjevanje obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, v nasprotnem primeru jih Zavod RS za zaposlovanje preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, kar ima za posledico tudi predčasno prenehanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Ministrstvo dodaja, da se vsakokratne spremembe in dopolnitve delovno pravne zakonodaje vedno oblikujejo v okviru pogajanj, ki se odvijajo v socialnem dialogu, t.j. ob predhodnem posvetovanju in uskladitvi zakonodajnih rešitev s predstavniki socialnih partnerjev (poleg Vlade RS tudi delodajalskimi in sindikalnimi združenji).