Ureditev statusa pogodb za določen čas
Vlagam pobudo za spremembo ureditve pravice do nadomestila za brezposelnost ob zavrnitvi podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V praksi se delodajalci pogosto srečujemo s primeri, ko delavcu pred iztekom pogodbe za določen čas ponudimo podaljšanje zaposlitve oziroma novo pogodbo o zaposlitvi pod enakimi ali primerljivimi pogoji (nemalokrat tudi pogodbo za nedoločen čas), delavec pa ponudbo zavrne in se prijavi v evidenco brezposelnih oseb ter uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost, ''ker se mu to bolj splača''.
Menim, da takšna ureditev ustvarja neželene učinke na trgu dela in v določenih primerih spodbuja odhode zaposlenih iz delovnega razmerja kljub temu, da imajo možnost nadaljnjega zaposlovanja pri istem delodajalcu. V proizvodnih dejavnostih se pogosto srečujemo z izjavami zaposlenih, da se jim nadaljevanje dela po njihovem mnenju ne izplača, saj je višina denarnega nadomestila v posameznih primerih zelo blizu njihovemu dejanskemu neto dohodku iz zaposlitve (kar je nerazumen ukrep prejšnje vlade).
Po izteku obdobja prejemanja nadomestila pa se zavedajo, da si zaradi pomanjkanja delovne sile ponovno brez večjih težav najdejo zaposlitev.
Menim, da takšno ravnanje ni skladno z namenom sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, katerega osnovni namen je socialna varnost oseb, ki so delo izgubile neprostovoljno, in ne financiranje obdobij prostovoljne brezposelnosti.
Predlagamo, da se v ZUTD doda določba, po kateri delavec, ki brez utemeljenega razloga zavrne ponudbo delodajalca za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod primerljivimi pogoji, šteje za osebo, ki je postala brezposelna po lastni volji. V takšnem primeru delavec ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost oziroma bi se njegov položaj obravnaval enako kot pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
Predlagana sprememba bi:
• zmanjšala možnosti zlorabe sistema denarnih nadomestil za brezposelnost,
• spodbujala ohranjanje zaposlitve,
• zmanjšala pomanjkanje delovne sile v proizvodnih dejavnostih,
• prispevala k večji vzdržnosti sistema zavarovanja za primer brezposelnosti ter
• zagotovila enakopravnejšo obravnavo primerov, ko delavec dejansko sam sprejme odločitev o prenehanju zaposlitve.
Prosim in apeliram, da ministrstvo navedeno pobudo preuči v okviru prihodnjih sprememb delovnopravne in zaposlitvene zakonodaje.