Prepoved ponujanja plačila "napitnine" preko POS terminala
Napitnina kot odstotek vrednosti storitve je predvsem kulturna posebnost Združenih držav Amerike. Tam je sistem plačevanja gostinskih delavcev zgodovinsko zasnovan tako, da pomemben del njihovega dohodka predstavljajo napitnine. Zato je plačilo napitnine postalo družbena norma, ki jo gostje praviloma pričakujejo in upoštevajo že ob naročilu storitve.
V večini evropskih držav je tradicija drugačna. Gostinski delavci prejemajo plačo v skladu z delovnopravno zakonodajo, napitnina pa je predvsem prostovoljna simbolična gesta zadovoljstva z nadpovprečno storitvijo. Njena višina praviloma ni vezana na odstotek računa in ni del pričakovane cene storitve.
V zadnjem času vse več gostinskih lokalov prevzema ameriško prakso, pri kateri POS-terminal po prikazu dogovorjenega zneska računa uporabnika pozove, naj izbere odstotek napitnine ali pa jo izrecno zavrne.
S tem se odločitev o prostovoljnem plačilu spremeni v obvezen korak plačilnega postopka.
Ker mora gost svojo izbiro pogosto opraviti neposredno pred natakarjem, lahko takšna ureditev povzroči občutek nelagodja in socialnega pritiska. Zavrnitev napitnine ni več povsem zasebna odločitev, temveč postane javno izražena izbira.
Sistem plačila, ki od potrošnika zahteva, da pred zaključkom plačila izrecno potrdi ali zavrne prostovoljno napitnino v navzočnosti zaposlenega, ustvarja psihološki pritisk, ki lahko vpliva na svobodno odločitev potrošnika. Ker napitnina ni del dogovorjene cene storitve, se postavlja vprašanje skladnosti takšne prakse z načeli poštenih poslovnih praks in učinkovitega varstva potrošnikov.
Izbire na POS-terminalih so običajno izražene kot odstotek vrednosti računa, kar pogosto pomeni bistveno višje zneske od napitnin, ki so v Sloveniji običajne in temeljijo predvsem na zaokrožitvi zneska ali nekaj evrih kot izrazu zadovoljstva s storitvijo.
Predlagam, da se z zakonom prepove uporaba plačilnih postopkov, ki od potrošnika zahtevajo izbiro glede prostovoljne napitnine kot obvezen korak pred zaključkom plačila. Če je napitnina prostovoljna, mora biti njeno plačilo omogočeno izključno na pobudo potrošnika in ne kot privzeti del plačilnega procesa.
Cena storitve mora biti jasna, dokončna in zadostna za sklenitev in izpolnitev pogodbenega razmerja med ponudnikom in potrošnikom. Plačilni postopek ne bi smel ustvarjati neposrednega ali posrednega pritiska, da potrošnik plača več od vnaprej dogovorjene cene.