Znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 % in predčasna ukinitev začasno zvišane 22 % stopnje

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma poudarjamo, da mora davčna politika zasledovati dva osrednja cilja, in sicer zagotavljanje stabilnih javnofinančnih prihodkov za financiranje skupnih potreb ter ustvarjanje pogojev za rast gospodarstva in posledično blaginjo prebivalstva. Pri tem je ključnega pomena ustrezna davčna struktura, katere pomemben element je tudi ustrezno določena davčna stopnja obdavčitve. To pomeni, da se davčni ukrepi oblikujejo celovito in premišljeno. Nepremišljeno in pretirano širjenje ugodnosti na davčnem področju lahko hitro privede do prevelikega izpada prihodkov, kar bi imelo negativne posledice za financiranje vseh javnih storitev, ki jih družba nujno potrebuje.

Vlada Republike Slovenije pri kreiranju davčne politike ves čas upošteva tudi vpliv davčnega sistema na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Pri tem pa konkurenčnost ni odvisna zgolj od višine nominalne davčne stopnje, temveč od celotnega poslovnega okolja, ki vključuje tudi pravno varnost, stabilnost davčnega sistema, razpoložljivost usposobljene delovne sile, kakovost infrastrukture, dostop do financiranja ter učinkovit sistem spodbud za investicije in razvoj. Zato se davčna politika oblikuje celovito in ne zgolj z vidika posamezne davčne stopnje. Slovenija tudi po začasnem zvišanju stopnje na 22 % ostaja med državami članicami Evropske unije, katerih nominalna stopnja obdavčitve ni bistveno odstopajoča, pri čemer sama nominalna stopnja še ne odraža dejanske davčne obremenitve podjetij. 

Dodatno pojasnjujemo, da slovenski sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb vsebuje vrsto davčnih olajšav, ki podjetjem omogočajo nižjo dejansko davčno obremenitev od nominalne stopnje. Med njimi so zlasti olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, investiranje, zaposlovanje, donacije ter olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod. Namen navedenih ukrepov je spodbujanje produktivnosti, tehnološkega razvoja, inovacij in dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Poleg davčnih olajšav država podjetjem zagotavlja tudi sistem neposrednih razvojnih spodbud in subvencij, ki dodatno podpirajo investicije ter razvojne projekte podjetij. 

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je bila začasno zvišana z 19 % na 22 % s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS)¹. Ta določa, da se ne glede na 60. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)² za davčna obdobja od leta 2024 do vključno leta 2028 davek plačuje po stopnji 22 %. ZORZFS je bil sprejet decembra 2023 kot del paketa ukrepov za financiranje obnove po poplavah in plazovih avgusta 2023. Sredstva, pridobljena na podlagi začasno zvišane stopnje davka, predstavljajo enega izmed pomembnih virov financiranja obnove po poplavah in plazovih avgusta 2023. 

Ob tem velja poudariti, da se mednarodna davčna politika v zadnjih letih razvija v smeri omejevanja škodljive davčne konkurence med državami, kar se odraža tudi v uvedbi globalne minimalne obdavčitve velikih mednarodnih skupin podjetij. Tudi iz tega razloga dolgoročna konkurenčnost držav vse manj temelji na nizkih nominalnih davčnih stopnjah in vse bolj na kakovosti poslovnega okolja ter ciljnih razvojnih spodbudah.

Res je, da je bila v preteklosti sprejeta zakonska ureditev, ki je predvidevala postopno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 %. Vendar so se zaradi spremenjenih javnofinančnih razmer in potrebe po zagotavljanju vzdržnih javnih financ javnofinančne in gospodarske okoliščine bistveno spremenile, zato je bila dinamika znižanja odpravljena, stopnja pa kasneje ponovno zvišana. Davčna politika se mora namreč prilagajati gospodarskim in javnofinančnim razmeram v posameznem obdobju, zato preteklih zakonodajnih rešitev ni mogoče obravnavati kot trajne usmeritve davčne politike.

Izhajajoč iz navedenega Ministrstvo za finance pri oblikovanju davčne politike zagovarja uravnotežen pristop, ki hkrati zagotavlja stabilno javnofinančno financiranje in spodbudno poslovno okolje. Davčna politika mora biti predvidljiva, javnofinančno vzdržna in oblikovana na podlagi celovite presoje vseh gospodarskih in fiskalnih učinkov posameznih ukrepov.

1. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24, 109/24, 57/25 in 979/26 – ZDU-1P)

2. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP, 12/24, 100/24 in 85/25)