24. 8. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
V Republiki Sloveniji se sicer že izvajajo različni integracijski programi za državljane tretjih držav in osebe z mednarodno oziroma začasno zaščito, ki vključujejo učenje slovenskega jezika, spoznavanje slovenske družbe, pravnega reda ter pomoč pri vključevanju na trg dela. Njihova priprava in izvajanje sodita predvsem v pristojnost Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, v sodelovanju z drugimi pristojnimi resorji, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izobraževalnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami.
V prihodnosti je namen okrepiti informacije o:
človekovih pravicah in ustavnih vrednotah Republike Slovenije,
enakosti žensk in moških,
prepovedi nasilja v družini, prisilnih porok in drugih oblik nasilja,
možnostih dostopa do socialnih, zdravstvenih in drugih javnih storitev,
možnostih izobraževanja, zaposlovanja in ekonomskega opolnomočenja,
institucijah, na katere se lahko posamezniki obrnejo po pomoč ali zaščito.
Prav tako bi bilo smiselno pozornost nameniti osebam, pri katerih pristojni organi ali izvajalci integracijskih programov zaznajo dejavnike povečane ranljivosti. V takšnih primerih je pomembno, da so zagotovljeni individualni razgovori, strokovna podpora ter po potrebi vključitev centrov za socialno delo, zdravstvenih ustanov, nevladnih organizacij in drugih pristojnih institucij. Takšen pristop je skladen z načelom individualne obravnave, ki ga poudarjajo Direktiva (EU) 2024/1712, Konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi in Istanbulska konvencija.
Ob tem je treba poudariti, da okoliščine, kot so nošenje verskega pokrivala, kulturna pripadnost ali država izvora, same po sebi ne pomenijo, da je oseba žrtev prisile, nasilja ali trgovine z ljudmi. Ukrepi morajo temeljiti na individualni oceni okoliščin posameznika ter spoštovanju načela prepovedi diskriminacije, kot ga določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Republika Slovenija že zagotavlja ustrezen kazenskopravni okvir in sicer so kazniva dejanja, ki zajemajo predlog, opredeljena v 113. členu KZ-1 (trgovina z ljudmi), 132. a člen KZ-1 (prisilna sklenitev zakonske zveze ali vzpostavitev podobne skupnosti) ter v 191. členu KZ-1 (nasilje v družini).
Zaščita potencialnih žrtev temelji na nacionalnem sistemu identifikacije in pomoči, ki vključuje sodelovanje pristojnih državnih organov in nevladnih organizacij. Namen integracijskih programov zato ni ugotavljanje obstoja kaznivih dejanj, temveč zmanjševanje dejavnikov ranljivosti, krepitev informiranosti ter pravočasno usmerjanje oseb do pristojnih služb, kadar obstaja potreba po pomoči ali zaščiti.
Za tujce v Republiki Sloveniji že obstajajo integracijski programi, in sicer:
Enotni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, ki vključuje:
učenje slovenskega jezika,
spoznavanje slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve,
osnovne informacije o življenju in vključevanju v slovensko družbo.
Program medsebojnega poznavanja in razumevanja s slovenskimi državljani, katerega namen je spodbujanje vključevanja tujcev v lokalno okolje in družbo.
Informiranje o vključevanju v slovensko družbo, ki obsega informacije o pravicah, dolžnostih, javnih storitvah in življenju v Sloveniji.
Program Začetna integracija priseljencev (ZIP), ki ga organizira Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prek pooblaščenih izvajalcev. Program vključuje učenje jezika ter spoznavanje slovenske družbe in je brezplačen za upravičence.
Pomoč žrtvam trgovine z ljudmi in njihova zaščita sta opredeljeni v 4. členu Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Vlada Republike Slovenije na tej podlagi financira različne programe pomoči, ki jih izvajajo nevladne organizacije, izbrane na javnem razpisu med drugim tudi projekt Reintegracija žrtev trgovine z ljudmi. Projekt (re)integracije je proces, ki je namenjen okrevanju žrtev po izkušnji trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji in državljanom Republike Slovenije po doživeti izkušnji trgovine z ljudmi v državi članici EU ali tretji državi. Pomoč žrtvam temelji predvsem na telesnem, psihološkem, socialnem, ekonomskem okrevanju, pomoč pri ponovnem vključevanju v družbo ter pomoč pri urejanju statusa in pridobivanju različnih dovoljenj. Ključni cilji projekta in aktivnosti vključevanja žrtev trgovine z ljudmi:
V integracijskih programih ima pomembno vlogo tudi Policija, in sicer je njena vloga varnostna, preventivna in ozaveščevalna. Policija izvaja usposabljanja policistov in policistk, ki v postopkih seznanjajo žrtve kaznivih ravnanj, med katerimi so lahko tudi državljanke tretjih držav oziroma pripadnice različnih etničnih in kulturnih skupnosti, z njihovimi pravicami in možnostmi pomoči v Republiki Sloveniji.
Policija pri izvajanju represivnih in preventivnih nalog ter pri obravnavi prekrškov in preiskovanju kaznivih dejanj posebno pozornost namenja varstvu človekovih pravic. Vsem osebam na območju Republike Slovenije zagotavlja spoštovanje človekovih pravic skladno z mednarodnimi predpisi, Ustavo Republike Slovenije ter zakonskimi, podzakonskimi in drugimi akti.
Ker se policisti in policistke pogosto srečujejo z žrtvami, ki ne govorijo oziroma ne razumejo slovenskega jezika, se v procesih njihovega izobraževanja in usposabljanja pozornost namenja tudi znanju tujih jezikov in učinkoviti komunikaciji. Policisti in policistke žrtve v policijskih postopkih seznanijo z njihovimi pravicami ter razpoložljivimi oblikami pomoči.
V programu Višje policijske šole se vsebine s področja enake obravnave, posebnosti večkulturnih skupnosti, preprečevanja diskriminacije in enakosti spolov obravnavajo pri predmetih »Etika in človekove pravice« ter »Policija v družbi«. Predmeta se izvajata v prvem letniku in sta obvezna za vse kandidate in kandidatke za poklic policista oziroma policistke.
Policija že vrsto let izvaja tudi verificirani program »Zavedanje stereotipov, obvladovanje predsodkov in preprečevanje diskriminacije v multikulturni skupnosti«. Namenjen je pridobivanju znanja za prepoznavanje in razumevanje različnih oblik diskriminacije, spoznavanju značilnosti večkulturnih skupnosti, izmenjavi dobrih praks ter učinkovitemu reševanju konkretnih problemskih situacij. Zaposlene dodatno usposablja za ustrezno odzivanje ob stikih z osebami, ki so zaradi svojega porekla, vrednot, načina življenja, usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin socialno izključene oziroma odrinjene na rob družbe.
Usposabljanja v okviru Delovne skupine za delo Policije v večkulturni družbi in s subkulturnimi skupinami praviloma potekajo najmanj dvakrat letno na območjih policijskih uprav. Namenjena so obnavljanju in poglabljanju že pridobljenega znanja, vključno s posebnostmi dela v romskih in drugih skupnostih. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter Policija sta k izvajanju teh vsebin zavezana tudi z Nacionalnim programom ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030.
Policija v okviru Nacionalne platforme za Rome sodeluje tudi pri projektu SIFOROMA ter pri predstavljanju vsebin iz Priročnika o prepoznavanju zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti in ukrepanju v takih primerih.
Predlog obravnava pomembno področje vključevanja državljanov tretjih držav v slovensko družbo ter ozaveščanja o človekovih pravicah, enakosti spolov, preprečevanju nasilja in drugih oblik izkoriščanja. Cilj, da se osebe čim prej seznanijo s svojimi pravicami, dolžnostmi ter razpoložljivimi oblikami pomoči, je skladen s prizadevanji Republike Slovenije in Evropske unije za učinkovito integracijo ter preprečevanje socialne izključenosti in ranljivosti.
Vloga Policije na področju preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi skladno z letnimi načrti dela je, da redno izvaja usposabljanja policistov in kriminalistov. Namen usposabljanj je krepitev znanja o prepoznavanju indikatorjev trgovine ljudmi, zgodnji identifikaciji potencialnih žrtev, pravilni uporabi nacionalnih in mednarodnih standardov ter učinkovitem sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in nevladnimi organizacijami. Poseben poudarek je namenjen pravočasnemu prepoznavanju ranljivih oseb ter zagotavljanju njihove ustrezne zaščite in napotitve v sistem pomoči, skladno z veljavno zakonodajo, Nacionalnim mehanizmom za prepoznavanje in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi ter letnimi programi usposabljanja Policije. Uspešno zgodnje prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi temelji na medinstitucionalnem sodelovanju, zato imajo poleg policije pomembno vlogo tudi Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, centri za socialno delo. Zavod RS za zaposlovanje, zdravstvene ustanove, vzgojno-izobraževalne ustanove ter nevladne organizacije, ki so pogosto prvi v neposrednem stiku z ranljivimi osebami.
Policija namenja veliko pozornosti obravnavi kaznivega dejanja nasilja v družini ter izvaja številne aktivnosti na tem področju. Širšo javnost ozavešča o ničelni toleranci do nasilja v družini, izvaja številne preventivne vsebine – okrogle mize, posvete, predavanja, kjer z različnimi deležniki odpira pogovore o nasilju v družini, oblikah nasilja, krogu nasilja, pomenu zgodnjega odkrivanja nasilja ter prijave nasilja. Pred kratkim so pripravili brošuro s ključnimi informacijami o nasilju v družini, ki je prevedena v 9 tujih jezikov ter je dostopna tudi na spletni strani policije: https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/oosebna-varnost/nasilje-v-druzini. Prav tako so pripravili priročnik z naslovom Skupaj proti nasilju, ki celostno zajema področje nasilje v družini (https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/Skupaj_proti_nasilju_Prirocnik.pdf).
Slovenska policija organizira redna usposabljanja, na katera poleg svojih izkušenih kriminalistov vedno povabi tudi zunanje strokovnjake in nevladne organizacije. Na predmetno temo se udeležujejo tudi posvetov, konferenc, okroglih miz, itd., ki jih organizirajo druge vladne ali nevladne organizacije. Vsako leto organizirajo posvet Policije in Centrov za socialno delo, kjer izpostavijo dobre prakse sodelovanja, iščejo predloge za še boljše delo, razrešijo morebitne dileme in vprašanja ter strmijo k tako dobremu medsebojnemu sodelovanju tudi v bodoče. Prav tako imajo na svojih internih spletnih straneh natančno zapisane smernice za obravnavo kaznivega dejanja nasilje v družini, ki so dostopni vsem policistom in kriminalistom ter so jim v pomoč pri obravnavi teh zahtevnih kaznivih dejanj.
Ob prvem neposrednem stiku z oškodovanko/cem policija izdela individualna ocena stopnje ogroženosti žrtve, kasneje pa jo po potrebi nadgrajuje državno tožilstvo.
Pri individualni oceni se preučijo:
predvsem osebne značilnosti oškodovanca,
narava, teža in okoliščine kaznivega dejanja,
ravnanje obdolženca in oškodovanca v predkazenskem oziroma kazenskem postopku in izven njega,
upošteva se mnenje oškodovanca, zlasti če oškodovanec izrecno vnaprej zavrne možnost posebne zaščite.
Z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), je bila implementirana Direktiva 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ, s katero se je na sistemski ravni uredil položaj žrtev kaznivih dejanj. Pravice so dostopne: https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/.