8. 9. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje kot pristojno za sistemsko ureditev področja preprečevanja, odkrivanja in pregona korupcije (37. člen Zakona o državni upravi; Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23, 83/25 – ZOUL in 979/26), je predlog proučilo in ocenilo, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Z vidika pregona korupcije menimo, da naj bi ovadbe za kazniva dejanja, povezana s korupcijo, izhajale iz državljanske dolžnosti oziroma koncepta aktivnega državljanstva, ne pa z vidika finančne stimulacije. Problemi bi lahko nastali tudi pri dokazovanju – očitek »kontaminacije« ali vplivanja na ovadbo/odkritje/naznanitev kaznivega dejanja, češ, da gre za sistem ali vtis povezanosti. Navedeno bi po naši oceni lahko omajalo verodostojnost dokazov v prihodnjih kazenskih, pravdnih in drugih uradnih postopkih, saj bi v praksi sprožilo spore glede ustreznosti pričanj prijaviteljev. Ob tem še opozarjamo, da je obravnavanje oziroma kaznovanje velikih primerov korupcije in davčnih utaj za Ministrstvo za pravosodje zelo pomembno z vidika učinkovitosti in legitimnosti pravne države in zato si ne želimo pravnih podlag, ki bi povzročile dokazne zaplete v konkretnih postopkih.
Glede zaščite prijaviteljev pri prijavah kršitev predpisov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, pa navajamo, da to ureja Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju: ZZPri; Uradni list RS, št. 16/23). Navedeni zakon z namenom zaščite javnega interesa določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi. Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov (1. člen ZZPri).
Ministrstvo za pravosodje je pri pripravi predloga zakona proučevalo tudi možnost nagrajevanja prijaviteljev, vendar se zanjo iz zgoraj navedenih razlogov ni odločilo.
Do primerljive ideje, natančneje nagrajevanja prijav davčnih utaj, se je v preteklosti že opredelilo Ministrstvo za finance kot pristojno za davčni sistem (29. člen ZDU-1). Pri tem se sklicujemo na stališče do predloga z naslovom »Nagrajevanje prijaviteljev davčnih utaj« na portalu predlagam.vladi.si, kjer je ministrstvo med drugim zapisalo: »V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da slovenski pravni red ne pozna nagrajevanja tistih, ki določeno ravnanje ali neravnanje z znaki davčnega utajevanja, bodisi prekršek bodisi kaznivo dejanje, prijavijo pristojnim organom. S tega vidika se naš pravni red ne razlikuje od večine pravnih redov drugih držav članic EU in držav članic OECD. Upoštevajoč navedeno, je primerneje med ljudmi vzpodbujati zavest o potrebnosti plačevanja davkov in s tem prispevanja k dobrobiti vseh državljanov, česar pa se z nagrajevanjem prijaviteljev po mnenju ministrstva ne bi dosegli.«.