Vlada bi lahko sprejela zakon, da bi lahko državljani Republike Slovenije na vseh Upravnih enotah glasovali na referendumu, volitve ter, da bi lahko urejali vse upravne zadeve neglede na kraj bivanja!
Če bo predlog prejel vsaj 26 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Urejanje vseh upravnih zadev na upravnih enotah ne glede na kraj bivanja
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU) v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP; Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25) na splošno določa stvarno in krajevno pristojnost organov v določbah od 15. do 34.a člena. Tako v drugem odstavku 15. člena določa, da se krajevna pristojnost določa po predpisih o teritorialni organizaciji državne uprave, po predpisih o teritoriju samoupravnih lokalnih skupnosti ter po predpisih o organizaciji posameznih organov. Nadalje ZUP v 19. členu med drugim določa, da organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju, za katero so organizirani. Ne glede na navedeno organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države v postopkih, uvedenih na zahtevo stranke, če tako določa uredba vlade. ZUP v tretjem odstavku 19. člena torej daje pooblastilo vladi, da v podzakonskem aktu določi konkretne upravne zadeve iz pristojnosti organov državne uprave, organiziranih po teritorialnem načelu, v katerih se postopek začne na zahtevo stranke in se lahko opravi pri kateremkoli stvarno pristojnem organu.
Uredba o upravnem poslovanju (v nadaljevanju: UUP; Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24) v 83. členu na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka 19. člena ZUP določa različne postopke (npr. izdaja osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja, itd.), v katerih organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države.
Na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZUP je vladi omogočeno, da pri organih, ki so organizirani po teritorialnem načelu, kamor spadajo tudi upravne enote, ugotovi in v UUP določi, na katerih področjih je mogoče ukiniti krajevno pristojnost in strankam omogočiti uveljavljanje pravic pred stvarno pristojnim organom na območju celotne države (Tako tudi Kovač P. in Kerševan E. (ur), Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, PF Univerze v Ljubljani, 1. knjiga, Ljubljana 2022, str. 207). Treba je namreč pojasniti, da vodijo upravne enote upravne postopke in odločajo na prvi stopnji v raznolikih upravnih zadevah na različnih pravnih podlagah, ki spadajo v delovna področja različnih ministrstev (npr. kmetijstvo, upravne notranje zadeve, gradnja, infrastruktura) in pri odločitvi o morebitni odpravi krajevne pristojnosti je potrebno predhodno ugotoviti vse posebnosti posameznih vrst postopkov oziroma morebitno področno ureditev ter s tem v zvezi preveriti možnost vodenja postopkov in odločanja v njih na katerikoli upravni enoti. Pri tem je odločilna dostopnost strank do organa zaradi učinkovitega izvajanja procesnih dejanj (npr. izvedbe narokov za ustno obravnavo, kjer je treba zagotoviti možnost udeležbe strank). Zato je pred odpravo krajevne pristojnosti v konkretnih upravnih zadevah nujna presoja posledic za stranke tako z vidika dostopnosti upravne storitve, kot tudi stroškov in siceršnje učinkovitosti postopka. Odločitve o tem je zato treba sprejemati skupaj z resornimi ministrstvi, ki so odgovorna za instančno odločanje v konkretnih upravnih zadevah. Splošne odprave krajevne pristojnosti upravnih enot za vse postopke, ki jih vodijo, brez predhodnega ugotavljanja in upoštevanja narave konkretnih upravnih zadev oziroma vseh posebnosti pri vodenju in odločanju v postopkih, po pojasnjenem ni mogoče podpreti. Na področjih, na katerih je mogoče odpraviti krajevno pristojnost upravnih enot, pa torej vlada že na podlagi zakonskega pooblastila iz tretjega odstavka 19. člena ZUP v UUP določi postopke, v katerih lahko stranka vloži zahtevo na katerikoli upravni enoti na območju celotne države. Krajevno pristojnost upravnih enot na posameznih področjih za določene vrste upravnih postopkov odpravljajo tudi področni zakoni (npr. Zakon o prijavi prebivališča (v nadaljevanju: ZPPreb-1; Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE) v prvem odstavku 4. člena.
Glasovanje na referendumu, volitvah na vseh upravnih enotah
Novela Zakona o referendumu in ljudski iniciativi iz leta 2024 je že uredila oziroma nadgradila obstoječo možnost elektronske oddaje podpore zahtevi za razpis referenduma z digitalnim potrdilom preko portala e-uprava, še z elektronsko oddajo podpore na katerikoli upravni enoti (UE), kjer se je kot pravilo uvedla oddaja podpore preko elektronske podpisne tablice. Zainteresirani volivec pride na UE, pokaže osebni dokument, uradna oseba na UE preveri identifikacijo, volilno pravico in če je vse v redu se obrazec avtomatično kreira, volivec to vidi na ekranu, digitalni obrazec podpiše na podpisni tablici in njegova podpora se avtomatično pošlje v Evidenco volilne pravice.
Glede predloga, da bi državljani lahko tudi volili oziroma glasovali na referendumu na katerikoli upravni enoti pa pojasnjujemo naslednje. Slovenski volilni sistem temelji na volilnih enotah, volilnih okrajih in v naprej pripravljenih volilnih imenikih. Volivec je praviloma vpisan v volilni imenik za točno določeno volišče glede na svoje stalno prebivališče, pri čemer so volilni imeniki pripravljeni na podlagi Evidence volilne pravice. Takšna ureditev preprečuje možnost večkratnega glasovanja iste osebe.
Zakon omogoča izjemo v obliki glasovanja na t.i. voliščih OMNIA, vendar mora volivec svojo namero pravočasno prijaviti pristojni okrajni volilni komisiji. OMNIA volišče je namreč posebno volišče, kjer se lahko glasuje izven svojega volilnega okraja stalnega prebivališča. V kolikor na dan volitev volivec ni v kraju, kjer je vpisan v volilni imenik, lahko ob predhodni prijavi glas odda na izbranem OMNIA volišču drugje v Sloveniji. Izvedbo volitev vodijo Državna volilna komisija, volilne komisije in volilni odbori, torej volilni organi s posebej določenimi pristojnostmi in sestavo. Državna volilna komisija (DVK) skrbi za enotno izvajanje volilne zakonodaje, usmerja delo nižjih volilnih organov in zagotavlja zakonitost ter verodostojnost volilnega procesa. Volitve niso zgolj administrativni postopek, temveč posebej urejen ustavnopravni postopek, ki ga izvajajo neodvisni volilni organi. Volilne komisije so oblikovane tako, da zagotavljajo strokovnost, nepristranskost in zakonitost volilnega postopka. Predsedniki in namestniki predsednikov volilnih komisij so po zakonu sodniki, kar predstavlja dodatno jamstvo za neodvisnost in zakonito odločanje v vseh fazah volilnega procesa. Poleg njih sodelujejo še člani, imenovani po pravilih, ki zagotavljajo politično uravnoteženost in javni nadzor nad delom volilnih organov.
Predlaganega ne poznajo niti primerljive države. Nekatere sicer poznajo možnost glasovanja na kateremkoli volišču (ne pa na katerikoli upravni enoti oziroma podobnem upravnem organu), vendar še to ob podpori določene volilne infrastrukture, elektronskega preverjanja volilne pravice in posebnih volilnih organov.
Glede na navedeno predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.