Pravičnejši pogoji upokojitve za enostarševske družine
Opis problema:
Trenutni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 46. členu določa, da se starostna meja za upokojitev zaradi skrbi in vzgoje otroka zniža le za obdobje skrbi v prvem letu otrokovega življenja.
Takšna ureditev je v neposrednem nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS), saj popolnoma diskriminira starše v enostarševskih družinah (samohranilce), ki so izključno skrb za otroka prevzeli kasneje v njegovem otroštvu (npr. po razvezi ali smrti drugega starša). Breme samostojne vzgoje otroka do polnoletnosti ali zaključka šolanja je neprimerljivo večje od skrbi v zgolj prvem letu življenja, vendar država tem staršem ne prizna niti enega dneva znižanja starostne meje. Gre za kršitev ustavnih načel pravičnosti in posebnega varstva družine.
Predlog rešitve:
Predlagam, da se v cilju odprave ustavne neenakosti spremeni oziroma dopolni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) tako, da se:
1. Pravica do znižanja starostne meje za upokojitev v primeru razveze staršev in enostarševskih družin prizna obema staršema sorazmerno glede na čas dejanske vzgoje in skrbništva, ne glede na starost otroka ob prevzemu skrbništva ali času koriščenja starševskega dopusta.
2. Pogoj za znižanje meje ne sme biti vezan le na prvo leto otrokove starosti. Če je starš dokazano samostojno vzgajal otroka več let, se mu prizna polno zakonsko določen čas znižanja starostne meje (6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za dva itd.).