31. 7. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru svojih pristojnosti uvodoma ugotavlja, da se predlog nanaša na »politično izpostavljene osebe«, pri čemer razumemo, da se ta termin v okviru organizacije javne uprave nanaša na funkcionarje. V tem okviru je zato treba predlog obravnavati v obsegu ustavno varovanega načela varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave Republike Slovenije), v okviru teh pravic pa se predlog nanaša na nedotakljivost telesne in duševne celovitosti ter posameznikove zasebnosti v okviru osebnostnih pravic fizične osebe. Na podlagi določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v 8. členu prav tako varuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ter na podlagi navedene ustavne določbe je zagotovljeno celovito varstvo vseh pravic osebnosti ne glede na to, ali so z ustavo izrecno urejene ali ne. V poseg na področje varovanja pravic zasebnosti sodijo prisilni odvzem krvi, prisilno cepljenje, kot tudi zdravniški posegi nasploh. Zaradi navedenega bi bila ureditev, ki bi določala obvezno testiranje funkcionarjev na droge, z vidika ustavne presoje lahko sporna, saj bi pomenila poseg v pravico do zasebnosti in telesne integritete, katerega dopustnost bi bilo treba presojati po načelu sorazmernosti.
Sicer zakonodaja, ki ureja pravice in obveznosti funkcionarjev, kot na primer Zakon o funkcionarjih (Uradni list RS, št. 57/25), Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24, 57/25 – ZF in 10/26) oziroma posebni zakoni, ki urejajo posamezne funkcionarje, kot na primer Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17, 163/22, 57/25 – ZF in 555/26) in Zakon o državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 95/09 – odl. US, 21/13 – ZFDO-F, 81/18 – odl. US, 16/23, 12/24 – ZVDZ-E in 57/25 – ZF) testiranja na droge ne urejajo. Prav tako navedeni predpisi ne določajo prenehanja funkcije ali prepovedi opravljanja funkcije zaradi pozitivnega rezultata takšnega testiranja. Ob tem pojasnjujemo, da se za posamezna vprašanja pravic in obveznosti funkcionarjev med opravljanjem funkcije, ki niso urejena s posebnimi predpisi, lahko smiselno uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo delovna razmerja oziroma druge primerljive pravne položaje, vendar le, če posamezno vprašanje ni posebej urejeno z zakonom.
V Sloveniji področje varnosti in zdravja pri delu ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02, 29/03 – popr., 124/06, NPB1 in 43/11 – ZVZD-1). V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu 51. člen določa:
Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.
Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.
Iz navedene določbe izhaja odgovornost delodajalca, da v primeru ogroženosti zaradi vpliva prepovedanih substanc (alkohol, droge) tudi ukrepa, pri čemer je postopek dokazovanja prisotnosti prepovedanih drog na delovnem mestu občutljiv zaradi nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Če obstaja sum, da bi lahko učinek drog ali drugih prepovedanih substanc vplival na delovni proces, ima delodajalec seveda legitimen interes, da takšne sume odpravi, vendar le z dopustnimi metodami. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pa v 10. členu že omogoča delodajalcu, da v določenih primerih pošlje delavce tudi na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer tudi v primeru, če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo meni, da bi lahko funkcionarja, pri katerem bi obstajal sum na bolezni odvisnosti, ki bi lahko vplivale na delovno zmožnost v okviru veljavnih predpisov, ki na splošno urejajo varnost in zdravje pri delu, lahko napotili na usmerjen preventivni zdravstveni pregled.
Upoštevaje vse navedeno torej menimo, da veljavni pravni red že vsebuje mehanizme za ukrepanje v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da bi uporaba prepovedanih substanc lahko vplivala na sposobnost opravljanja dela oziroma funkcije. Uvedba rednega obveznega testiranja funkcionarjev ter avtomatičnih sankcij v primeru pozitivnega rezultata pa bi zahtevala posebno zakonsko ureditev in skrbno presojo njene skladnosti z Ustavo Republike Slovenije ter mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic.
V tej zvezi velja dodati, da je Državni zbor v preteklosti že večkrat obravnaval predloge zakonov o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, ki so jih vložili poslanci Slovenske demokratske stranke, vendar zaradi nasprotovanja političnih strank t.i. leve sredine niso prejeli zadostne podpore. Maja letos pa so poslanci stranke Resni.ca v zakonodajni postopek vložili nov predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, katerega obravnava še poteka.