Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Preverjena identiteta za javno spletno komentiranje

474 OGLEDOV 32 KOMENTARJEV

OPIS PROBLEMA

V zadnjih letih smo priča izrazitemu poslabšanju kulture javnega dialoga na spletnih portalih, družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah.

Velik del sovražnega govora, žalitev, osebnih diskreditacij, groženj in organiziranih medijskih linčev izvira iz računov, katerih dejanska identiteta ni znana. Anonimnost omogoča posameznikom, da brez posledic širijo laži, ponižujejo druge ljudi, izvajajo psihološko nasilje in ustvarjajo okolje, ki lahko pri žrtvah povzroči resne duševne stiske.

V Sloveniji in tujini smo bili že večkrat priča primerom, ko so dolgotrajni spletni napadi prispevali k hudim psihološkim posledicam, izgubi ugleda, družbenemu izključevanju, v nekaterih primerih pa tudi k samomorom.

Internet je postal prostor, kjer pogosto veljajo drugačna pravila kot v resničnem življenju. Če posameznik za svoje besede odgovarja v fizičnem prostoru, bi moral podobno odgovornost nositi tudi v digitalnem okolju.

PREDLOG REŠITVE

Predlagam uvedbo sistema preverjene digitalne identitete za sodelovanje v javnih spletnih razpravah.

Uporabnik bi lahko še vedno uporabljal psevdonim ali vzdevek, vendar bi morala platforma poznati njegovo dejansko identiteto preko zanesljive avtentikacije (npr. SI-PASS, digitalno potrdilo, elektronska osebna izkaznica ali drug evropski sistem digitalne identitete).

Javnosti bi bil še vedno prikazan vzdevek, pristojni organi pa bi lahko ob kršitvah zakonodaje ugotovili identiteto osebe, ki stoji za objavo.

PREDLAGANI UKREPI

1. Obvezna preveritev identitete za komentiranje na slovenskih novičarskih portalih.

2. Obvezna preveritev identitete za odprtje računov na družbenih omrežjih, ki delujejo na območju Evropske unije.

3. Možnost uporabe psevdonimov, vendar brez možnosti popolne anonimnosti.

4. Hitrejši postopki za identifikacijo uporabnikov, ki izvajajo:

* grožnje,

* nadlegovanje,

* sovražni govor,

* organizirane spletne linče,

* širjenje lažnih obtožb,

* pozive k nasilju,

* objavo osebnih podatkov brez privolitve.

5. Uvedba obveznih sistemov prijave spornih vsebin.

6. Uvedba stopnjevanega sistema sankcij:

* opozorilo,

* začasna prepoved komentiranja,

* dolgoročna prepoved uporabe storitve,

* prekrškovni ali kazenski postopek pri hujših kršitvah.

7. Vzpostavitev digitalnega “prometnega dovoljenja” za sodelovanje v javnih spletnih razpravah, kjer bi ponavljajoče se kršitve lahko vodile v začasno izgubo pravice komentiranja.

PRIČAKOVANI UČINKI

* Višja kultura javnega dialoga.

* Manj žalitev in osebnih napadov.

* Večja odgovornost posameznikov za javno izražena stališča.

* Boljša zaščita otrok in mladostnikov pred spletnim nasiljem.

* Zmanjšanje organiziranih spletnih linčev.

* Večje zaupanje državljanov v digitalni javni prostor.

POSEBNO OPOZORILO

Predlog ne posega v pravico do svobode govora. Posamezniki bi lahko še vedno izražali svoja stališča, kritike in politična mnenja. Namen predloga je zagotoviti, da za javno izrečene besede obstaja enaka stopnja odgovornosti kot v fizičnem svetu.

Temeljno načelo predloga je:

“Svoboda govora ne pomeni svobode pred odgovornostjo.”

48 glasov

17 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 45 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K Kriegstein 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 8. 2026

Odziv Ministrstva za kulturo

Spletno komentiranje ureja Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 69/25; v nadaljevanju: ZMed-1), ki določa tudi način podpisovanja komentarjev. V 53. členu ZMed-1 (Pravila za komentiranje) je določeno, da mora izdajatelj, ki v okviru medija omogoča komentiranje javnosti, oblikovati pravila za komentiranje in jih javno objaviti na primernem mestu v mediju.

Pravila za komentiranje morajo obvezno določati:

  • način podpisa objavljenega komentarja;
  • prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva do skupine oseb ali njenega člana na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;
  • možnost pritožbe zaradi kršitve pravil za komentiranje;
  • postopek obravnave pritožb.

Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora izdajatelj umakniti v najkrajšem možnem času po prejemu prijave, najpozneje pa v enem delovnem dnevu od prejema prijave. Kršitev navedenih določb predstavlja prekršek, za katerega se lahko izdajatelj in njegova odgovorna oseba kaznujeta z globo.

V skladu z navedeno ureditvijo je presoja komentarjev javnosti, njihova obravnava in morebitna odstranitev v domeni samoregulacije izdajatelja medija. To pomeni, da izdajatelj sam določi način izvajanja teh ukrepov, zakon pa mu nalaga zgolj minimalno vsebino pravil za komentiranje. Pri tem mu ne nalaga obveznosti predhodne moderacije komentarjev niti ne določa njegove odgovornosti za njihovo vsebino. Pravni režim spletnega komentiranja namreč ne sme voditi v obvezno predhodno moderiranje uporabniških komentarjev, prav tako pa ne v prekomerno moderiranje iz previdnosti ali celo preventivno ukinitev možnosti komentiranja na spletnih medijskih portalih. Takšna ureditev bi lahko nesorazmerno posegla v svobodo izražanja, saj bi bistveno otežila možnost javnosti, da na istem, dobro vidnem in javno dostopnem mestu komentira vsebino medijskega prispevka. Namen zakonske ureditve spletnega komentiranja je zagotoviti učinkovit sistem samoregulacije zlasti sovražnega oziroma žaljivega govora na spletu in drugih hujših kršitev brez nevarnosti cenzure. S tem namenom je določen režim, po katerem izdajatelj sam določi pravila komentiranja v svojem mediju, vključno z določitvijo načina podpisa objavljenega komentarja, sporni komentar pa je dolžan odstraniti šele po prejemu prijave kršitve. 

Ministrstvo za kulturo se zaveda, da digitalni javni prostor prinaša nove izzive na področju kulture dialoga, varnosti uporabnikov in odgovornosti pri javnem izražanju. Zato bomo predlog predlagatelja preučili tudi z vidika morebitnih prihodnjih izboljšav zakonodajnega okvira ter dobrih praks, ki se razvijajo na ravni Evropske unije.

Pri morebitnem razmisleku o nadaljnjih rešitvah bo Ministrstvo za kulturo izhajalo iz načela sorazmernosti ter iskalo ustrezno ravnovesje med učinkovitim preprečevanjem nezakonitih in škodljivih ravnanj v spletnem okolju ter varovanjem ustavno zagotovljene svobode izražanja. Morebitne spremembe morajo biti skrbno premišljene, skladne z ustavnimi načeli in evropskim pravnim redom ter ne smejo povzročiti nesorazmernih posegov v odprto javno razpravo.

Komentarji