Prikazan znesek plače v vsebini zaposlitvenega oglasa

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport

V skladu s splošno ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I) mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in objavljene pogoje za opravljanje dela (22. člen ZDR-1). Tako mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi izpolnjevati minimalni pogoj starosti, ki ga določa ZDR-1 v 21. členu (15 let), ter druge pogoje, ki jih je delodajalec objavil v objavi prostega delovnega mesta.

Glede objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela (v nadaljnjem besedilu: delo) ZDR-1 v 25. členu določa obvezne sestavine javne objave, in sicer mora javna objava vsebovati navedbo prostega dela, pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Navedena ureditev tudi ni bila sporna v okviru usklajevanj med socialnimi partnerji pri pripravi ZDR-1.

Upoštevaje navedeno lahko ugotovimo, da je presoji delodajalca prepuščeno, ali bo višino plače navedel že vnaprej v objavi prostega delovnega mesta ali pa bo to dokončno določil v pogajanjih z izbranim kandidatom in vnesel v pogodbo o zaposlitvi.

V skladu s sedmim odstavkom 28. člena ZDR-1 mora delodajalec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi izbranega kandidata seznaniti z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi.

Dodatno ZDR-1 v drugem odstavku 17. člena določa, da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi z vsemi zakonsko zahtevanimi elementi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pri čemer iz 31. člena ZDR-1 izhaja, da mora pogodba o zaposlitvi med drugim vsebovati tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih, in tudi navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca.

Upoštevaje zakonsko ureditev, ki prepušča delodajalcu odločitev o tem, ali bo v javni objavi prostega delovnega mesta navedel tudi višino plače, menimo, da je veljavna zakonska ureditev ustrezna.

Na tem mestu želimo izpostaviti še Direktivo (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje, ki v okviru svojih določb predvideva tudi preglednost plačil pred zaposlitvijo. Direktiva v prvem odstavku 5. člena določa, da ima iskalec zaposlitve pravico, da od potencialnega delodajalca prejme informacijo o začetnem plačilu ali njegovem razponu, ki temelji na objektivnih dejstvih in spolno nevtralnih merilih za zadevno delovno mesto in po potrebi o ustreznih določbah kolektivne pogodbe, ki jo delodajalec uporablja. Direktiva nadalje določa, da se te informacije navedejo na način, da je zagotovljeno informirano in pregledno pogajanje o plačilu, na primer v objavi prostega delovnega mesta, pred razgovorom za zaposlitev, ali kako drugače. Navedena določba pa ne zahteva spremembe zakonodaje glede obvezne vsebine objave prostega delovnega mesta.

V zvezi s podanim predlogom, da bi moralo biti plačilo za delo v objavi prostega delovnega mesta navedeno v neto in bruto znesku, pojasnjujemo, da pojem plače (v širšem smislu) v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno predstavlja bruto znesek, kar izhaja tudi iz enotne sodne prakse in številnih odločb Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (npr. sodba VSRS VIII Ips 12/2008 z dne 6. 10. 2008, sklep VSRS VIII Pri 22/2006 z dne 10. 10. 2006, sodba VSRS VIII Ips 148/2003 z dne 16. 12. 2003, sodba VDSS Pdp 582/2008 z dne 9. 7. 2008). Bruto znesek plače je torej znesek, od katerega še niso odšteti delavčevi davki in prispevki. Od plače v bruto znesku delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine. Pri tem se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne olajšave), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci ob enaki višini bruto plače. Dodatno pa je delodajalec na bruto plačo zavezan plačati še davek na izplačano plačo in prispevke.