Pobuda za uvedbo slovenskega ljudskega plesa v šolski kurikulum in na zaključne šolske prireditve (valete in maturantske plese)
1. Uvod in obrazložitev problematike
Kot dolgoletni folklornik z več kot četrt stoletja izkušenj z ohranjanjem slovenske kulturne dediščine z zaskrbljenostjo opažam vse večji razkorak med mladimi in našo lastno tradicijo. Ob zaključku osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja se slovenska mladina na valetah in maturantskih plesih uči izključno tujih standardnih in latinskoameriških plesov (angleški valček, foxtrot, cha-cha-cha itd.).
Čeprav je spoznavanje svetovne plesne kulture koristno, je nedopustno, da povprečen slovenski učenec ali dijak ob zaključku šolanja ne pozna in ne zna odplesati niti enega samega slovenskega ljudskega plesa. S tem izgubljamo stik z lastno identiteto, koreninami in bogato kulturno dediščino, ki nas definira kot narod.
2. Predlog rešitve: Medpredmetni »Mozaik«
Predlagam sistemsko uvedbo učenja vsaj enega regionalnega ali vseslovenskega ljudskega plesa v zaključne letnike osnovnih šol (9. razred) in srednjih šol (4. letnik). Da šol ne bi dodatno obremenjevali z novimi predmeti, predlagam izvedbo v obliki medpredmetnega mozaika, kjer vsak udeležen predmet prispeva svoj del:
Športna vzgoja (Praksa): V sklopu že obstoječih plesnih vsebin v učnem načrtu se učenci praktično naučijo korakov izbranega ljudskega plesa (npr. potrkana polka, šaltin, zibenšrit ali preprostejši skupinski plesi).
Glasbena umetnost (Ritem in teorija): Učenci spoznajo ritmično strukturo plesa, tipična ljudska glasbila (frajtonarica, oprekelj itd..) in pripadajočo pesem, ki jo lahko tudi zapojejo.
Zgodovina / Domovinska vzgoja (Kontekst): Učenci spoznajo zgodovinski okvir – kako so živeli njihovi vrstniki v preteklosti in kakšno družabno ter povezovalno vlogo je ljudski ples imel v skupnosti.
3. Vrhunec projekta: Valeta in maturantski ples
Cilj tega medpredmetnega sodelovanja je, da se naučeni slovenski ljudski ples uradno uvrsti v protokolarni del valete in maturantskega plesa.
Predstavljajte si polno dvorano mladine, ki skupaj s ponosom odpleše delček svoje tradicije. To ne bi bil le prikaz gibanja, temveč močno sporočilo o pripadnosti narodu, ki bi hkrati povezalo generacije (starše, stare starše in mlade) v dvorani. Ljudski plesi so v svojem bistvu družabni in energični, zato bi ob pravi (lahko tudi modernizirani) glasbeni spremljavi mladostnikom ponudili odlično izkušnjo skupnosti.
4. Predlog izvedbe (Naslednji koraki)
Zavedam se, da so sistemske spremembe dolgotrajne, zato predlagam:
Da Zavod RS za šolstvo pripravi smernice za tovrstno medpredmetno povezovanje.
Da se v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti (JSKD) in lokalnimi folklornimi društvi pripravi nabor plesov, primernih za mladino (prilagojeno regijam).
Da se v šolskem letu izvede pilotni projekt na nekaj izbranih osnovnih in srednjih šolah.
Zavedati se moramo, da narodi, ki ne cenijo svoje preteklosti, težko gradijo samozavestno prihodnost. Čas je, da slovenski ljudski ples vrnemo tja, kjer je najbolj živ – med mlade na njihove največje življenjske prelomnice.