INR – omogočiti nakup globalnih UCITS ETF skladov
Predlagam spremembo oziroma dopolnitev pravil, ki določajo, kateri finančni instrumenti so dovoljeni za vlaganje prek individualnega naložbenega računa oziroma INR.
Po sedanji ureditvi so lahko na INR med drugim vključeni ETF skladi, vendar morajo ti po svoji naložbeni politiki vlagati samo v finančne instrumente izdajateljev s sedežem v državah članicah EU, EGP ali OECD. V praksi to pomeni, da večina običajnih globalnih UCITS ETF skladov, ki sledijo priznanim indeksom, kot sta MSCI World ali FTSE Developed World, ni dovoljena za nakup na INR.
Razlog ni v tem, da bi šlo za tvegane, eksotične ali neurejene sklade. Nasprotno: gre za najbolj standardne, široko uporabljane, regulirane in poceni UCITS ETF sklade, ki jih evropski mali vlagatelji pogosto uporabljajo za dolgoročno pasivno vlaganje. Težava nastane zato, ker imajo globalni indeksi razvitih trgov lahko majhen delež izdajateljev s sedežem v državah, kot sta na primer Hongkong ali Singapur. Čeprav gre za zelo omejen delež v sicer široko razpršenem skladu, ponudniki INR zaradi sedanje zakonske formulacije takih ETF skladov ne dovolijo.
To bistveno zmanjšuje uporabnost INR. Namesto da bi vlagatelj lahko izbral en sam široko razpršen globalni UCITS ETF, mora sestavljati bolj zapleten portfelj regionalnih ali državnih ETF skladov, na primer Evropa, ZDA, Japonska, Kanada, Avstralija in podobno. Tak pristop je za povprečnega vlagatelja manj pregleden, dražji, bolj zapleten za vzdrževanje in bolj izpostavljen napakam pri razporejanju naložb.
S tem sedanja ureditev nehote spodbuja slabšo razpršitev in večjo kompleksnost, čeprav naj bi bil namen INR ravno spodbujanje dolgoročnega in razumnega vlaganja prebivalstva.
Zato predlagam, da se pravila dopolnijo tako, da bi bili za INR dovoljeni vsaj tisti UCITS ETF skladi, ki:
- so ustanovljeni in regulirani v EU oziroma EGP,
- kotirajo na organiziranem trgu v EU, EGP ali OECD,
- sledijo priznanim širokim indeksom razvitih trgov,
- so namenjeni razpršenemu vlaganju in ne špekulativnim ali vzvodnim strategijam,
- imajo javno dostopno dokumentacijo, KID oziroma prospekt in pregledno sestavo portfelja.
Pri tem bi bilo smiselno dopustiti, da ima tak ETF omejen manjši delež izdajateljev iz držav zunaj EU, EGP ali OECD, kadar ta delež izhaja iz pravil priznanega globalnega indeksa in ne iz aktivne špekulativne naložbene politike sklada.
Ena možna rešitev bi bila določitev praga, na primer da je ETF primeren za INR, če vsaj 90 ali 95 odstotkov portfelja predstavljajo izdajatelji iz držav EU, EGP ali OECD, preostali manjši delež pa izhaja iz sestave priznanega indeksa razvitih trgov. Druga možnost bi bila, da se izrecno dovoli UCITS ETF sklade na priznane indekse razvitih trgov, kot so MSCI World, FTSE Developed World ali primerljivi indeksi, če izpolnjujejo druge pogoje preglednosti, reguliranosti in primernosti za male vlagatelje.
Takšna sprememba ne bi pomenila odpiranja vrat tveganim ali netransparentnim naložbam. Pomenila bi predvsem, da lahko vlagatelji na INR uporabljajo standardne evropske UCITS ETF sklade, ki so v praksi eno najpreprostejših in najcenejših orodij za dolgoročno razpršeno vlaganje.
Predlagam torej, da Ministrstvo za finance oziroma pristojni organi proučijo možnost spremembe zakonodaje ali podzakonske razlage tako, da bo INR omogočal tudi nakup primernih globalnih UCITS ETF skladov na razvite trge.
S tem bi bil INR bistveno uporabnejši za dolgoročno varčevanje prebivalstva, posebej za mlajše vlagatelje, družinsko varčevanje in postopno dolgoročno vlaganje v razpršene naložbe.