Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Nezdružljivost funkcij: poslanec v Državnem zboru in hkrati mestni/občinski svetnik

1152 OGLEDOV 34 KOMENTARJEV

V Sloveniji je dovoljeno biti poslanec v Državnem zboru in hkrati tudi mestni oziroma občinski svetnik v občini svojega prebivališča (predstavniška funkcija, praviloma nepoklicna).

Po Zakonu o poslancih poslanec: 1. ne sme biti član Državnega sveta Republike Slovenije, 2. ne sme opravljati druge funkcije v državnih organih in 3. ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti.

Funkciji poslanca v DZ in občinskega svetnika bi morali biti ločeni zaradi možnega konflikta interesov oziroma koncentracije političnega vpliva. Gre za politično in etično sporno zadevo. To je kolizija interesov. Ista oseba ne more opravljati obe funkciji hkrati.

Natančnega aktualnega števila za sedanji sklic Državnega zbora nisem našel v uradnih evidencah. Je pa znano, da je bilo v enem od prejšnjih sklicev DZ najmanj 15 poslancev hkrati tudi občinskih svetnikov

Dva sedaj izstopajoča primera:

Maruša Babnik, učiteljica razrednega pouka in ljubljanska mestna svetnica SDS, vstopa v državni zbor kot nadomestna poslanka Janeza Janše. To se je zgodilo po Janševi izvolitvi za predsednika vlade, zaradi česar mu preneha poslanski mandat.

Zvonko Černač, podpredsednik stranke SDS, je trenutno prav tako občinski svetnik v Postojni za mandat 2022 - 2026 kot tudi poslanec v Državnem zboru. Bil je tudi več let podžupan Občine Postojna in minister v več vladah.

O tem se politično in strokovno razpravlja že vrsto let. Nezdružljivost poslanske in vseh občinskih funkcij je sicer leta 2011 predvideval že zakon, ki so ga vložili v Zaresu. Toda iskanje že tako krhkega soglasja za prepoved hkratnega opravljanja lokalnih izvršilnih in državne zakonodajne funkcije je zahtevalo, da so predlagatelji izvzeli vsaj občinske svete in si tako zagotovili podporo.

Argumenti za prepoved združevanja so:

- možen konflikt interesov med lokalnimi in

državnimi interesi,

- koncentracija politične moči,

- slabša ločitev ravni oblasti,

- ter vprašanje časovne obremenjenosti

funkcionarjev.

Menim, da pri hkratnem opravljanju poslanske in občinske funkcije velikokrat prihaja do »interesno nezdružljivih vlog«.

S predlogom tako sledim ustavnima načeloma delitve oblasti, v okviru katerih je poudarjena samostojnost zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ter neodvisnosti in samostojnosti lokalne samouprave. Obe načeli namreč zahtevata vzpostavitev učinkovitega sistema zavor in ravnotežja med nosilci različnih vej oblasti.

Predlagam omejitev oziroma prepoved t. i. »dvojnih mandatov« ("dvoživk").

93 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 45 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 177 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 8. 2026

Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo

Veljavna ureditev v Zakonu o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24, 57/25 – ZF in 10/26) določa, da poslanec ne sme biti hkrati član Državnega sveta Republike Slovenije niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec prav tako ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana v občini. Zakon pa ne prepoveduje hkratnega opravljanja funkcije poslanca in funkcije člana občinskega sveta, saj se funkcija občinskega svetnika praviloma opravlja nepoklicno.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo meni, da je z vidika organizacije oblasti smiselno jasno ločevati državno in lokalno raven odločanja tako po funkcionalnem, organizacijskem kot tudi po personalnem vidiku. Pri urejanju nezdružljivosti funkcij je treba izhajati iz temeljnih ustavnih načel, zlasti načela delitve oblasti, načela decentralizacije oblasti ter načela predstavniške demokracije. Skupni imenovalec navedenih načel je zagotavljanje učinkovitega sistema zavor in ravnovesij ter neodvisnega izvrševanja posameznih javnih funkcij.

V slovenskem pravnem redu so že uveljavljene določene omejitve glede združljivosti funkcij na državni in lokalni ravni. Zakonodajalec je kot nezdružljivo določil hkratno opravljanje funkcije poslanca in župana oziroma podžupana, saj gre za združevanje zakonodajne funkcije na državni ravni in izvršilne funkcije na lokalni ravni. Pri občinskem svetniku pa gre za predstavniško funkcijo v predstavniškem organu lokalne skupnosti, zato veljavna zakonodaja takšne nezdružljivosti ne določa.

Predlog odpira legitimna vprašanja preprečevanja morebitnega nasprotja interesov, zmanjševanja korupcijskih tveganj, preprečevanja kopičenja javnih funkcij ter jasnejšega razmejevanja državne in lokalne ravni odločanja. Namen pravil o nezdružljivosti funkcij je tudi krepitev neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega opravljanja javnih funkcij ter zagotavljanje, da lahko funkcionarji zaradi zahtevnosti in odgovornosti posamezne funkcije svoje naloge opravljajo kakovostno in v skladu s pričakovanji volivcev. Hkrati pa je treba upoštevati, da določitev novih primerov nezdružljivosti pomeni poseg v pasivno volilno pravico posameznika. Takšna omejitev je dopustna le, če je določena z zakonom, zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladna z načelom sorazmernosti. Pri presoji njene dopustnosti je treba tehtati med varstvom volilne pravice posameznika na eni strani ter javnim interesom po zagotavljanju neodvisnega, nepristranskega in učinkovitega opravljanja javnih funkcij na drugi strani.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo predlog načeloma podpira, poudarja pa, da predlog odpira pomembno sistemsko vprašanje, ki presega zgolj ureditev položaja poslancev in občinskih svetnikov ter se nanaša na širšo ureditev nezdružljivosti javnih funkcij. Morebitna uvedba popolne nezdružljivosti funkcije poslanca in funkcije občinskega oziroma mestnega svetnika bi zato zahtevala celovito presojo ustavnopravnih vidikov, zlasti z vidika načela sorazmernosti, varstva volilne pravice ter dejanskih učinkov takšne ureditve na delovanje predstavniške demokracije na državni in lokalni ravni. Navedena vprašanja je smiselno vključiti v prihodnje razprave o sistemski ureditvi nezdružljivosti javnih funkcij.

Komentarji