Nov krog avtoceste, ki gre okoli Ljubljane.

Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko

Na ministrstvu se zavedamo problematike pretočnosti prometa, zato smo skupaj z Družbo za avtoceste v RS, d. d., (v nadaljevanju: DARS) že v letu 2017 pričeli z aktivnostmi za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest. Ministrstvo je sodelovalo tudi pri pripravi projekta ukrepov trajnostne mobilnosti in železnic na območju Osrednjeslovenskega (Ljubljanskega) širšega mestnega območja, ki je namenjen oblikovanju jasne in skupne predstave o tem, kako želimo urejati promet v Ljubljani in osrednji Sloveniji, povezovanju deležnikov ter zagonu projektov, ki bodo zagotovili trajne in trajnostne rešitve. Pripravljen je bil Koncept urejanja prometa in prometne infrastrukture državnega pomena ter spremljajočih ukrepov, ki je podlaga za nadaljnje aktivnosti glede ureditve oz. širitve ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocestnih krakov.

Koncept predvideva:

• ureditev zahodne obvoznice kot šestpasovne avtoceste,
• ureditev vzhodne obvoznice s skupno 10 voznimi pasovi z odstavnimi pasovi od razcepa Zadobrova do priključka Ljubljana – Bizovik (Litijska cesta) ter ureditev šestpasovne avtoceste z odstavnimi nišami od priključka Ljubljana – Bizovik do predora Golovec,
• ureditev južne obvoznice kot šestpasovne avtoceste z odstavnimi pasovi od novega priključka Ljubljana – Barje do priključka Ljubljana – Rudnik,
• povezavo štajerskega in gorenjskega avtocestnega kraka preko severne tangente (v koridorjih Obvozne, Brnčičeve in Zasavske ceste), ki bo namenjena razbremenitvi severne obvoznice,
• umestitev priključne ceste Trzin – Domžale – priključek Študa (obvoznice Trzin),
• izvedbo navezovalne ceste Jeprca – Stanežiče – Brod in
• izvedbo glavne ceste Želodnik – Mengeš – Vodice.

Skladno z navedenim Konceptom so že sprejete spremembe in dopolnitve OPN Mestne občine Ljubljana, ki bodo omogočile širitev južne in delov vzhodne ljubljanske obvoznice. V teku je tudi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za razširitev avtocestnega odseka Koseze – Kozarje v šestpasovnico. Izgradnja polnega priključka Šentvid – Koseze na Celovški cesti pa je že končana.

Ministrstvo predloga za izgradnjo drugega avtocestnega obroča ne načrtuje, saj se je v sklopu reševanja problematike pretočnosti prometa že pristopilo k širitvi obstoječega avtocestnega obroča in širitvi vpadnic ter tudi izgradnji oz. ureditvi novih povezovalnih cest, ki bodo deloma prav tako opravljale funkcijo zunanjega razbremenilnega obroča.