10. 7. 2026
Odziv Ministrstva za zdravje
Republika Slovenija v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev oziroma brezplačnih storitev na področju duševnega zdravja pri izvajalcih v javni zdravstveni mreži v Sloveniji za osebe, ki imajo urejene pravice. Z dodatnimi aktivnostmi, ki jih navajamo v nadaljevanju besedila, Ministrstvo za zdravje dodatno izboljšuje dostopnost in kvaliteto storitev na področju duševnega zdravja.
Na Ministrstvu za zdravje se sicer dobro zavedamo pomena duševnega zdravja za zdravje in kakovost življenja ljudi ter dejstva, da skrb za dobro duševno zdravje predstavlja pomembno naložbo za družbo prihodnosti. Tako smo leta 2018 pričeli z izvajanjem Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028, ki je prvi strateški dokument z dolgoročnim načrtom za področje duševnega zdravja v Sloveniji, ki naslavlja duševno zdravje v vseh politikah in aktivno vlogo skupnosti pri varovanju in krepitvi duševnega zdravja celotnega prebivalstva.
Resolucija z obdobnimi akcijskimi načrti (Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ18–28) (PISRS)) in Akcijski načrt za duševno zdravje 2025-2028) pokriva celotno področje od promocije duševnega zdravja, zgodnje obravnave in zdravljenja do psihosocialne rehabilitacije, spremljanja, evalvacije ter nadzora kvalitete izvajanja zastavljenih aktivnosti in programov. Prinaša ustreznejšo organizacijo služb in storitev na področju duševnega zdravja, zagotavlja večjo dostopnost do pomoči in obravnave. Ključen poudarek daje krepitvi duševnega zdravja, povezovanju različnih služb, nevladnih organizacij in drugih izvajalcev na področju duševnega zdravja v lokalnem okolju.
Med pomembnejšimi ukrepi je v okviru primarne zdravstvene dejavnosti širitev mreže Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) ter Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) pri zdravstvenih domovih v vseh slovenskih regijah. Ti centri igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči in podpore osebam v stiski čim bližje njihovem domačem okolju in nudijo multidisciplinarno obravnavo duševnih težav. Centri sodelujejo tudi z drugimi službami in organizacijami v lokalni skupnosti, ki prav tako lahko nudijo pomoč in podporo. Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji vzpostavljenih 19 CDZO in 22 CDZOM. Za vstop v obravnavo ni potrebna napotnica. Pomoč in podporo otrokom in mladostnikom na področju duševnega zdravja nudijo tudi Centri za krepitev zdravja, ki so prisotni v vseh slovenskih regijah.
Dodatne strokovne kapacitete pri zagotavljanju dostopnosti Ministrstvo za zdravje omogoča z dodatnimi sredstvi za specializacije kliničnih psihologov ter povečanje števila specializacij pedopsihiatrije. Konec leta 2025 je bil sprejet tudi Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki uvaja nov reguliran poklic psihoterapevta znotraj zdravstvene dejavnosti ter povečuje dostopnost kakovostne in varne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike.
Ministrstvo sicer redno sofinancira promocijske aktivnosti za dvig ozaveščenosti o pomenu duševnega zdravja ter programe v okviru javnih razpisov za varovanje in krepitev duševnega zdravja, ki obsegajo programe primarne preventive duševnega zdravja različnih ciljnih skupin ter dopolnjujejo storitve, ki jih zagotavljamo v sistemu zdravstvenega varstva (Varovanje duševnega zdravja | GOV.SI). Izvajajo se v šolskem okolju, družini ter v skupnosti, na primer programi psihosocialnega svetovanja ter izvajanja podpornih skupin za študente, krepitev kompetenc mladinskih delavcev na področju duševnega zdravja, krepitev prostovoljstva in duševnega zdravja med mladimi itd.
Prav tako sofinanciramo psihološko svetovanje v stiski za mladostnike in mlajše odrasle (14 - 29 let) v mreži psiholoških svetovalnic za pomoč osebam v duševni stiski Centra za psihološko svetovanje POSVET, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Za vstop v obravnavo ni potrebna napotnica. Kot mednarodno prepoznan primer dobre prakse na področju duševnega zdravja, se v slovenskem prostoru izvaja tudi program »To sem jaz«, ki je usmerjen v krepitev duševnega zdravja in psihične odpornosti mladih. Program obsega spletno svetovanje ter preventivno delo na šolah.
Od začetka leta 2023 do avgusta 2026 Ministrstvo za zdravje iz finančnega mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost 2023 - 2026 izvaja krovni projekt »Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle«, s ciljem nacionalno razširiti programe promocije zdravja in preventive duševnih motenj ter destigmatizacije pri otrocih in mladostnikih (t. j. področje krepitev starševskih veščin, premagovanje anksioznosti, preventiva samomorilnega vedenja in zgodnja prepoznava težav v duševnem zdravju, preventivno delo z mladostniki, preprečevanje in obravnava nekemičnih zasvojenosti).
V okviru nove finančne perspektive Evropske kohezijske politike 2021-2027 se bodo kmalu začeli izvajati projekti na področju krepitve duševnega zdravja in dobrega počutja, kot sta program psihološke prve pomoči za mlade, ki je namenjen odraslim, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, da bi se opolnomočili za prepoznavo in nudenje pomoči mladostniku v stiski, ter program medvrstniške podpore, s ciljem spodbujanja medvrstniške solidarnosti, pismenosti o duševnem zdravju in dobrem počutju, krepitvi pozitivnega duševnega zdravja, samouravnavanja (samoregulacije) in psihološke prožnosti mlajših odraslih.
Pri naslavljanju vprašanj duševnega zdravja si na ministrstvu vztrajno prizadevamo za intenzivno medsektorsko sodelovanje, saj krepitev celostnega pristopa in predvsem izvajanje skupnih politik lahko bistveno pripomoreta k uresničevanju ciljev na tem področju. S tem namenom je aktivna »Medresorska delovna skupina za duševno zdravje«, ki povezuje resorje in aktivno spremlja izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028.
Naj omenimo še spletno stran nacionalnega programa MIRA - Nacionalni program duševnega zdravja, kjer so navedeni viri pomoči na področju duševnega zdravja glede na regijo, obliko pomoči in ciljno skupino, kot tudi različne informacije in napotki za varovanje in krepitev duševnega zdravja.