Uvedba obveznih izstopnih intervjujev in poročanja o vzrokih za odhode kadrov v javnem sektorju
Predlagam, da Vlada RS uvede obvezen protokol ob prenehanju delovnega razmerja na željo uslužbenca v celotnem javnem sektorju (JS). Namen predloga je preprečiti sistemsko uničevanje institucij zaradi slabih vodstvenih praks in subjektivnega kadrovanja.
Glavni ukrepi:
Obvezen izstopni intervju: Vsak uslužbenec, ki poda odpoved, ima pravico (in organ dolžnost), da izvede strukturiran izstopni intervju.
Standardiziran vprašalnik: Vprašalnik mora zajemati oceno vodstva, pogojev dela, razlogov za odhod in konkretne kritike procesov.
Obvezno poročanje zunanjim organom: Poročilo o razlogih za odhod se ne sme "pospraviti v predal" znotraj istega organa, temveč se mora obvezno posredovati nadzornemu telesu, npr.
V zdravstvu: Svetu zavoda.
V policiji: Generalni policijski upravi / Ministrstvu.
V šolstvu: Svetu šole in Ministrstvu.
V občinah: Občinskemu svetu.
V pravosodju: Vrhovnemu sodišču ali Sodnemu svetu...
Ter tako v vseh institucijah obvescanje nadrejrnega oz. nadzornega organa.
Obrazložitev:
V gospodarstvu lastniki vedo, da je odhod ključnega kadra neposreden strošek in izguba znanja. V javnem sektorju pa se pogosto soočamo z mentaliteto "vsi so nadomestljivi". Vodilni kadri, ki so pogosto izolirani od realnega dela in obkroženi z "informatorji", sploh ne razumejo vloge strokovnjakov, ki odhajajo.
Posledica tega je negativna selekcija: Odhajajo sposobni in kritični, ostajajo pa prilagodljivi.
Padec kakovosti storitev: Ko odide izkušen zdravnik, policist ali uradnik, sistem oslabi, vodstvo pa ne prevzame nobene odgovornosti.
Prikrivanje slabih odnosov: Brez zunanjega nadzora (npr. Svet zavoda ali Ministrstvo) vodilni zlahka prikrijejo dejstvo, da ljudje odhajajo zaradi njihovega slabega vodenja ali mobinga.
Z uvedbo obveznega poročanja nadrejenim organom bi ti dobili realno sliko o dogajanju v institucijah. Če bi Svet zavoda v enem letu prejel 20 poročil o odhodu zaradi istega predstojnika, bi bil prisiljen ukrepati in sprožiti popravne mehanizme. S tem bi zaščitili javni interes in davkoplačevalski denar, ki se vlaga v izobraževanje teh kadrov ter predvsem kvalitetnejši ter manjši javni sektor saj se namesto enega strokovnjka nato zaposli več kadra za isti obseg dela.