19. 6. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Uvodoma pojasnjujemo, da je javni sektor širok pojem. Manjši del javnega sektorja predstavljajo državni organi in uprave lokalnih skupnosti, med njimi tudi policija, inšpekcijske službe in upravne enote, ki morajo svoje naloge izvajati neprekinjeno, ne glede na volilne postopke ali menjave oblasti. Javni sektor pa zajema tudi širok krog drugih javnih institucij, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, ki so uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Tako so del javnega sektorja tudi šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice, domovi za starejše, centri za socialno delo in drugi izvajalci javnih storitev, ki morajo svoje naloge prav tako izvajati kontinuirano in ne glede na menjavo oblasti.
Popolna prepoved zaposlovanja v obdobju od razpisa volitev do začetka mandata nove vlade bi lahko povzročila težave pri zagotavljanju nemotenega delovanja javnih storitev. Zaposlovanje se namreč izvaja zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev ali delavcev, ki so se upokojili ali podali odpoved oziroma zaradi izvajanja zakonsko predpisanih nalog. Zaposlovanje v javnem sektorju je nadzorovano in omejeno – najprej s proračunskimi sredstvi, saj se zaposlovanje izvaja v okviru veljavnih kadrovskih načrtov in zagotovljenih finančnih sredstev. Kadrovski načrti se v skladu Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25) in Uredbo o kadrovskih načrtih (Uradni list RS, št. 104/25) pripravljajo za proračunsko obdobje in niso vezani na čas razpisa volitev oziroma oblikovanja nove vlade, določajo pa največje dovoljeno število zaposlenih pri posameznih proračunskih uporabnikih.
Zaposlitveni postopki v javnem sektorju trajajo dalj časa, saj se v skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost do delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. Zaposlovanje v javnem sektorju praviloma poteka na podlagi javnih objav prostih delovnih mest in po postopkih, ki jih določata Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I) ter Zakon o javnih uslužbencih. Za zaposlitve na zaupanje že veljajo posebna pravila v Zakonu o javnih uslužbencih in so vezane na mandat posameznega funkcionarja. V odgovoru na pobudo predlagatelja pa je treba zaradi navedbe o političnem kadrovanju nedvomno omeniti še 122. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a), ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Javni natečaj, kot je urejen v Zakonu o javnih uslužbencih in Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave, pravosodnih organih in organih internega trga dela (Uradni list RS, št. 104/25), zagotavlja enakopraven dostop do vseh služb v upravi pod enakimi pogoji, zmanjšuje obseg pojavov t.i. družbenega parazitizma (zveze, poznanstva, politično kadrovanje, korupcija) in zagotavlja izbiro strokovno usposobljenih kadrov.
Poseben »režim« pa velja v času od konstituiranja novega državnega zbora do imenovanja nove vlade. Ustava Republike Slovenije v 115. členu predsedniku vlade in ministrom nalaga, da do izvolitve novega predsednika vlade oziroma imenovanja novih ministrov opravljajo tekoče posle. Glede pojma tekočih poslov se je opredelilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije (sklep št. X Ips 280/2009 z dne 1. 6. 2010). Po stališču sodišča gre za nedoločen ustavnopravni pojem, ki ga je treba razlagati restriktivno. V času opravljanja tekočih poslov vlada oziroma minister sprejema le nujne odločitve, ne začenja novih večjih ali politično pomembnih aktivnosti ter ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen kadar so te nujno potrebne za delovanje države. Obdobje opravljanja tekočih poslov zato ne pomeni, da redno delo vlade, ministrstev in drugih državnih organov zastane, temveč da morajo ti še naprej zagotavljati nemoteno delovanje države in javnih sistemov. Pri presoji posameznih kadrovskih odločitev je zato treba upoštevati predvsem, ali so te nujne za zagotavljanje kontinuiranega delovanja državnih organov, javnih služb in drugih organizacij, za katere je odgovorna država.
Glede na navedeno bi splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju v obdobju od razpisa volitev do začetka mandata nove vlade lahko otežila zagotavljanje nemotenega izvajanja javnih nalog in storitev ter posegla v izvajanje že sprejetih kadrovskih načrtov. Zato menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.