12. 6. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je prejelo predlog, da se uvede sistem merjenja uspešnosti dela ministrstev in vlade na podlagi vnaprej določenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Za vsako ministrstvo bi se ob začetku mandata določilo od enega do treh javno objavljenih kazalnikov, ki bi se redno spremljali in primerjali z rezultati drugih držav članic EU ter OECD. Ministri bi morali enkrat letno javno predstaviti dosežene rezultate in pojasniti morebitna odstopanja od zastavljenih ciljev. Predlog za posamezna ministrstva navaja primere kazalnikov, kot so javnofinančni primanjkljaj, zaposlenost, produktivnost, čakalne dobe v zdravstvu, trajanje sodnih postopkov, energetska stabilnost, kakovost izobraževanja ter stopnja digitalizacije javnih storitev. Predsednik vlade pa bi bil odgovoren za spremljanje skupne uspešnosti države glede konkurenčnosti, učinkovitosti, varnosti in blaginje. Namen predloga je povečati transparentnost, odgovornost in primerljivost rezultatov delovanja vlade med posameznimi mandati.
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo uvodoma ugotavlja, da predlog izhaja iz legitimne želje po večji transparentnosti in odgovornosti vlade, vendar pa predlog spregleda vlogo in način delovanja vlade, kot ga ureja slovenski ustavni sistem. Vloga vlade, kot je urejena v Ustavi Republike Slovenije, ki je kolegijski in politični organ, je izvajanje javnih politik, veljavna zakonodaja pa že sedaj vsebuje številne mehanizme načrtovanja, spremljanja in nadzora dela vlade in ministrstev.
Po Ustavi Republike Slovenije in Zakonu o Vladi Republike Slovenije vlada vodi in usmerja državno politiko ter je za svoje delo politično odgovorna Državnemu zboru. Člani vlade niso direktorji posameznih organizacij, temveč nosilci političnih funkcij, ki izvajajo vladni program in sprejemajo politične odločitve.
Ob tem poudarjamo, da delovanje države ni primerljivo z delovanjem gospodarske družbe. Vlada Republike Slovenije je ustavna kategorija in najvišji organ izvršilne oblasti, katerega naloga ni ustvarjanje dobička ali doseganje nabora poslovnih ciljev, temveč izvajanje Ustave, zakonov in javnih politik v javnem interesu. Njeno delovanje zato ni mogoče celovito ocenjevati zgolj na podlagi vnaprej določenih statističnih oziroma numeričnih kazalnikov.
Javni interes zajema številne medsebojno povezane in pogosto težko merljive cilje, kot so zagotavljanje pravne države, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, socialna kohezija, varnost, enak dostop do javnih storitev, varstvo okolja ter dolgoročni razvoj države. Pri uresničevanju teh ciljev mora vlada pogosto sprejemati odločitve, katerih učinki niso neposredno merljivi ali pa se pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju.
Poleg tega številni kazalniki, ki jih predlagatelj navaja, niso izključno posledica delovanja posameznega ministrstva, temveč so odvisni tudi od širših gospodarskih, družbenih, demografskih in mednarodnih okoliščin. Zaradi tega bi lahko pripisovanje odgovornosti za doseganje posameznih kazalnikov posameznim ministrom vodilo do poenostavljenih in zavajajočih ocen njihove uspešnosti.
Prav tako obstaja tveganje, da bi pretirano osredotočanje na omejeno število merljivih kazalnikov spodbujalo zasledovanje posameznih statističnih rezultatov na račun drugih pomembnih ustavnih in zakonskih nalog države, ki jih ni mogoče izraziti v številkah. Uspešnosti delovanja posameznega ministrstva zato ni mogoče zožiti na sistem poslovnih kazalnikov, temveč jo je treba presojati celovito, predvsem skozi izvajanje njenih ustavnih in zakonskih pristojnosti ter politično odgovornost do Državnega zbora in volivcev.
Pojasnjujemo še, da je bila oblika spremljanja rezultatov vlade v praksi sicer že uporabljena v času 9. Vlade Republike Slovenije kot Semafor za izvajanje vladne strategije, vendar se v svoji praksi ni izkazal za ustreznega.
Ker se predlog nanaša na obdobje med volitvami pojasnjujemo še, da pri koalicijski pogodbi ne gre za dokument vlade pač pa za dogovor dveh ali več političnih strank, ki ga te sklenejo bodisi pred ali pa po volitvah in v katerem opredelijo skupni program, ki ga bodo realizirale v vladi ter kadrovske in organizacijske rešitve za uresničitev tega programa. Koalicijska pogodba praviloma opredeli le glavne smeri vladnega delovanja za celoten mandat ter definira ključne politične odločitve. Običajno koalicijska pogodba nastane v času oblikovanja koalicije, dejanske prioritete dela vlade pa so v večini primerov povezane z gospodarsko oziroma politično situacijo v določenem obdobju, ki ni nujno odvisna od razmer, na katere lahko vpliva vlada. Realizacijo koalicijske pogodbe po izteku mandatnega obdobja preverjajo volivci na naslednjih volitvah.