Za ponovno oživitev podjetniške pobude, zmanjšanje birokracije in uvedbo možnosti enostavnega izdajanja računov fizičnih oseb
# PREDLOG VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
## Za ponovno oživitev podjetniške pobude, zmanjšanje birokracije in uvedbo možnosti enostavnega izdajanja računov fizičnih oseb
### Uvod
Spoštovani,
Slovenija se danes nahaja v položaju, ki postaja vse bolj zaskrbljujoč. Javna poraba države se je v zadnjih letih močno povečala, ob tem pa rast produktivnosti in bruto domačega proizvoda stagnira oziroma zaostaja za potrebami sodobnega razvoja. Takšno stanje dolgoročno ni vzdržno.
Država lahko trajno povečuje javno porabo le, če hkrati raste tudi ustvarjanje nove vrednosti. To pa ne nastane v administraciji, temveč predvsem pri ljudeh, ki ustvarjajo, popravljajo, programirajo, učijo, svetujejo, izdelujejo, inovirajo in si upajo ponuditi svoje znanje in delo trgu.
Zato menim, da je danes v nacionalnem interesu Republike Slovenije ponovno spodbuditi podjetniški duh in zasebno pobudo ter pri tem odstraniti nepotrebne administrativne ovire, ki mnogim posameznikom preprečujejo že prvi korak.
---
# Zgodovinski vidik
Slovenija je nekaj podobnega že doživela.
Leta 1988 in predvsem 1989 je takratna Jugoslavija sprejela znameniti **Zakon o podjetjih**, ki je omogočil bistveno več prostora zasebni gospodarski pobudi. Pomembno je poudariti, da se je to zgodilo še v času formalnega socializma, v obdobju gospodarskega zaostajanja, neučinkovitosti in vse večjih javnofinančnih težav.
Prav sprostitev zasebne pobude je takrat omogočila:
* nastanek številnih novih podjetij,
* razvoj storitvenega sektorja,
* povečanje zaposlovanja,
* dotok novega kapitala,
* tehnološki razvoj,
* večjo fleksibilnost gospodarstva,
* in nenazadnje tudi stabilizacijo javnih financ.
Takrat je bilo mogoče ustanoviti podjetje že z relativno simboličnim kapitalom (okrog 300 nemških mark), kar je mnogim posameznikom omogočilo prvi korak v podjetništvo.
Mnoge danes uspešne slovenske zgodbe izvirajo prav iz tega obdobja sproščene pobude.
Pomembno je razumeti:
države ni rešila dodatna birokracija, temveč ravno nasprotno — zmanjšanje omejitev za ljudi, ki so želeli ustvarjati.
---
# Današnji problem
Danes je položaj v določenem smislu podoben:
* javni sistem postaja vse dražji,
* produktivnost stagnira,
* prebivalstvo se stara,
* obremenitev dela je visoka,
* mladi pogosto izgubljajo motivacijo,
* veliko ljudi pa bi bilo pripravljeno opravljati dodatno dejavnost, če bi jim država to omogočila na enostaven način.
Toda trenutni sistem posameznika pogosto odvrne že na začetku.
Za legalno izdajanje računov mora posameznik danes:
* odpreti s.p. ali d.o.o.,
* sprejeti precejšnje administrativne obveznosti,
* voditi evidence,
* oddajati poročila,
* plačevati prispevke,
* nositi računovodska bremena,
* in prevzeti številne birokratske obveznosti, še preden sploh ustvari prvi evro prihodka.
To ustvarja:
* strah pred birokracijo,
* delo na črno,
* pasivnost,
* neizkoriščen potencial,
* in izgubo gospodarske energije.
---
# Ključni predlog
Predlagam uvedbo novega pravnega instituta, ki bi fizičnim osebam omogočil enostavno in legalno izdajanje računov brez ustanavljanja s.p. ali d.o.o.
## Osnovna načela predloga
### 1. Pravica fizične osebe do izdajanja računov
Vsaka polnoletna fizična oseba z davčno številko bi lahko legalno izdala račun za:
* storitev,
* intelektualno delo,
* svetovanje,
* popravila,
* umetniško delo,
* občasno prodajo izdelkov,
* programiranje,
* prevajanje,
* poučevanje,
* in druge oblike zakonite dejavnosti.
---
### 2. Letna omejitev prihodkov
Sistem bi bil namenjen mikro dejavnosti.
Predlagana bi bila letna omejitev, na primer:
* 10.000 EUR,
* 15.000 EUR,
* ali drug primeren prag.
Po preseženem pragu bi moral posameznik odpreti s.p. ali drugo formalno obliko podjetja.
Tako bi sistem služil kot:
* začetni podjetniški korak,
* preizkus ideje,
* legalizacija občasnega dela,
* ter spodbuda za kasnejši razvoj podjetništva.
---
### 3. Cedularna oziroma pavšalna obdavčitev
Prihodki iz takšne dejavnosti naj:
* ne bi vstopali v progresivno dohodnino,
* temveč bi bili obdavčeni po enotni in preprosti stopnji.
Na primer:
* 5 %,
* 10 %,
* ali drug razumen pavšalni delež.
Davčna obveznost bi bila:
* avtomatska,
* pregledna,
* digitalno sledljiva,
* in brez kompleksnega računovodstva.
---
### 4. Brez dodatnih obveznih prispevkov
Ker gre za:
* občasno,
* dopolnilno,
* mikro dejavnost,
naj takšni prihodki ne ustvarjajo dodatnih obveznosti za:
* pokojninsko zavarovanje,
* zdravstveno zavarovanje,
* ali drugih prispevkov.
Večina teh posameznikov je namreč že:
* zaposlenih,
* študentov,
* upokojencev,
* ali drugače zavarovanih oseb.
---
### 5. Popolna digitalna sledljivost
Sistem bi bil lahko tehnično izredno preprost.
Slovenija že ima:
* davčne številke,
* eDavke,
* digitalno identiteto,
* bančno sledljivost,
* sistem e-računov.
Država bi lahko omogočila:
* preprost spletni portal,
* izdajo računa v nekaj minutah,
* avtomatsko evidenco,
* avtomatski izračun pavšalnega davka.
---
# Prednosti za državo
Takšen sistem bi:
* zmanjšal delo na črno,
* povečal gospodarsko aktivnost,
* spodbudil inovativnost,
* aktiviral skrite talente,
* povečal lokalne storitve,
* spodbudil mlade,
* omogočil dodatno aktivnost upokojencem,
* oživil obrtništvo,
* povečal davčne prilive,
* ter dolgoročno razširil podjetniško bazo države.
Najpomembnejše pa je:
ljudem bi vrnil občutek, da jim država zaupa.
---
# Zaključek
Slovenija danes ne potrebuje predvsem novih birokratskih ovir.
Potrebuje:
* več ustvarjalnosti,
* več pobude,
* več poguma,
* več svobode za delo,
* in več zaupanja v ljudi.
V času gospodarske stagnacije in naraščajoče javne porabe si država ne more privoščiti dušenja podjetniške energije svojih državljanov.
Če je zasebna pobuda pomagala rešiti gospodarsko stagnacijo konec osemdesetih let, potem je smiselno razmisliti, ali ni prav ponovno sproščanje podjetniške energije eden ključnih odgovorov tudi danes.
Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije začne razpravo o uvedbi možnosti enostavnega in legalnega izdajanja računov fizičnih oseb brez obveznega ustanavljanja s.p. ali d.o.o., ob jasnih pravilih, omejitvah in enostavni obdavčitvi.
S spoštovanjem,
Darko Bulat