Mobilni telefon in računalnik naj bosta varovana pred rubežem
Predlagam spremembo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) tako, da se med predmete, izvzete iz izvršbe, dodajo osnovne digitalne naprave (mobilni telefon, računalnik, tablica) nizke vrednosti, ki so dolžniku nujno potrebne za dostop do digitalnih javnih storitev, iskanje zaposlitve, izobraževanje, komunikacijo z državnimi organi ali opravljanje dela.
Predlog ne pomeni odpusta dolga in ne zmanjšuje pravic upnikov. Dolžnik mora dolg še vedno poravnati. Gre le za to, da izvršba ne sme človeku odvzeti osnovnega sredstva, s katerim lahko išče delo, se izobražuje, komunicira z državo, ureja socialne pravice in posledično sploh izboljša svojo sposobnost za poplačilo dolga.
ZIZ že danes varuje osnovne predmete, nujne za dostojno življenje, kot so oblačila, posteljnina, posoda, štedilnik, hladilnik in pralni stroj. V času digitalne javne uprave imajo osnovni telefon, računalnik ali tablica podobno funkcijo: ne kot luksuz, ampak kot minimalno sredstvo za stik z institucijami in trgom dela. (79. člen ZIZ: zakonodaja.com/zakon/ziz/79-clen-predmeti-izvzeti-iz-izvrsbe)
To ni vprašanje ugodnosti za dolžnika, ampak vprašanje sorazmernosti. Če dolžniku zarubimo osnovne digitalne naprave nizke vrednosti, s tem upnik praviloma ne pridobi bistvenega poplačila, dolžniku pa se lahko odvzame možnost, da išče delo, ureja pravice in komunicira z državo. Tak ukrep lahko dolgoročno celo zmanjša možnost poplačila dolga.
Slovenija hkrati spodbuja uporabo digitalnih javnih storitev. Strategija digitalnih javnih storitev 2030 določa cilj, da bodo vse ključne javne storitve digitalno dostopne, da bo vsaj 80 % digitalno dostopnih ključnih javnih storitev opravljenih digitalno in da bo vsaj 80 % uporabnikov javnih storitev uporabljalo digitalno identiteto. Izvršilna zakonodaja mora biti s to usmeritvijo usklajena. (Vladna Strategija digitalnih javnih storitev 2030: www.gov.si/novice/2022-12-15-vlada-je-sprejela-strategijo-digitalnih-javnih-storitev-2030)
Takšna ureditev ne varuje neplačevanja dolgov, temveč varuje minimalno funkcionalnost človeka v sodobni digitalni družbi. Upnik ohrani pravico do izterjave, dolžnik pa ne ostane brez osnovnega sredstva za delo, e-upravo in urejanje pravic.
STROKOVNA ARGUMENTACIJA ZA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE:
1. Obstoječa ureditev
- 32. člen ZIZ določa, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, razen če je z zakonom izvzeta iz izvršbe ali je izvršba na njej z zakonom omejena. (https://zakonodaja.com/zakon/ziz/32-clen-predmet-izvrsbe)
- 79. člen ZIZ našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe. Namen določbe je varstvo minimalnih življenjskih pogojev dolžnika in članov njegovega gospodinjstva. Med izvzetimi predmeti so med drugim obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj, hrana in kurjava za šest mesecev, predmeti za opravljanje poklica, invalidski pripomočki in hišne živali. (https://zakonodaja.com/zakon/ziz/79-clen-predmeti-izvzeti-iz-izvrsbe)
Na seznamu pa ni osnovnega mobilnega telefona, osebnega računalnika ali tablice. Ker 32. člen ZIZ določa, da so iz izvršbe izvzeti samo predmeti, ki jih kot take določa zakon, te vrzeli ni mogoče zanesljivo odpraviti zgolj z razlago sodišča v posameznem primeru.
2. Zakaj je sprememba potrebna
Digitalna naprava danes ni več luksuzni predmet. Za večino ljudi je osnovno sredstvo za:
– iskanje zaposlitve,
– prijavo na prosta delovna mesta,
– komunikacijo z delodajalci,
– dostop do eUprave, eDavkov in drugih javnih storitev,
– urejanje pravic pri CSD, ZZZS, FURS in Zavodu RS za zaposlovanje,
– uporabo spletne banke,
– komunikacijo s sodišči, upniki in drugimi institucijami.
Posebej problematično je, da rubež edine osnovne digitalne naprave najhuje prizadene prav osebe, ki so že socialno ogrožene, brezposelne ali v postopku urejanja socialnih pravic. Pri teh osebah digitalna izključenost neposredno zmanjšuje možnost, da bi se ponovno zaposlile, uredile svoje obveznosti in dolgove začele odplačevati.
Predlog zato ni v nasprotju z interesi upnikov. Nasprotno: dolžnik, ki ohrani osnovno možnost komunikacije, iskanja dela in urejanja pravic, ima večjo realno možnost, da bo dolg dolgoročno poplačal.
3. Ustavnopravni vidik
Ustava RS varuje človekovo dostojanstvo, osebnostne pravice (34. in 35. člen) in svobodo dela (49. člen). V izvršilnem pravu je zato treba ohranjati pravično ravnovesje med pravico upnika do poplačila in minimalnim varstvom dolžnika kot človeka.
Ustavno sodišče je v zadevi U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11.7.2019 poudarilo pomen ravnovesja med interesi upnika in dolžnika ter varstvo človekovega dostojanstva tudi v izvršilnih postopkih.
(https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-17116-up-79316)
Rubež osnovnih digitalnih naprav nizke vrednosti praviloma ne prispeva bistveno k poplačilu upnika, lahko pa nesorazmerno poseže v dolžnikovo možnost za delo, komunikacijo z državo in urejanje osnovnih pravic.
4. Predlagana sprememba 79. člena ZIZ
Predlagam, da se v 79. člen ZIZ, ki našteva predmete in živali, izvzete iz izvršbe, doda nova točka:
"9. mobilni telefon, osebni računalnik, tablica in dostop do interneta, kolikor so ti nujno potrebni dolžniku za uveljavljanje pravic do storitev e-uprave, za iskanje zaposlitve ali za opravljanje poklicnega dela; zaščita po tej točki velja za naprave v vrednosti, ki ne presegajo vrednosti enostavnih funkcionalnih naprav, primernih za navedene namene."