19. 6. 2026
Odziv Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Predlog izhaja iz želje po odgovornem upravljanju javnih financ in uravnoteženem razmerju med številom zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Vendar je treba upoštevati, da zaposlovanje v javnem sektorju in gospodarstvu temelji na različnih potrebah in ciljih, zato neposredna vezava zaposlovanja v javnem sektorju na gibanje zaposlenosti v gospodarstvu ni primerna.
Naloga javnega sektorja je zagotavljanje javnih storitev in izvajanje zakonsko določenih nalog države, občin in javnih institucij. Potrebe po zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju, varnosti, pravosodju ter drugih javnih službah so odvisne predvsem od potreb prebivalstva, zakonskih obveznosti države in organizacije posameznih sistemov, ne pa neposredno od gibanja zaposlenosti v gospodarstvu.
V obdobjih gospodarskega upočasnjevanja ali kriz se lahko potrebe po nekaterih javnih storitvah celo povečajo. Tako se lahko povečajo potrebe po zdravstvenih storitvah, socialnih transferjih, zaposlitveni podpori, inšpekcijskih nadzorih ali drugih nalogah države. V takšnih primerih bi avtomatično zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju lahko negativno vplivalo na dostopnost in kakovost storitev za prebivalce.
Prav tako je treba upoštevati, da je zaposlovanje v javnem sektorju omejeno s proračunskimi sredstvi, kadrovskimi načrti in predpisi, ki urejajo delovanje posameznih organov in javnih zavodov. Tako mora skladno s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/25) vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava pripraviti kadrovski načrt in spremljati uresničevanje realizacije kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za pripravo in spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada. Število zaposlenih se ne določa neposredno glede na gibanje zaposlenosti v gospodarstvu, temveč glede na naloge, ki jih morajo posamezni organi in institucije opravljati.
Morebitne spremembe števila zaposlenih v javnem sektorju je zato treba presojati na podlagi dejanskih potreb posameznih dejavnosti, finančne vzdržnosti in učinkovitosti izvajanja javnih nalog, ne pa na podlagi avtomatične vezave na gibanje zaposlenosti v zasebnem sektorju oziroma na »solidarnost«.
V odgovoru na pobudo predlagatelja pa je treba zaradi navedb o političnem kadrovanju nedvomno omeniti še 122. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a), ki določa, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na temelju javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Javni natečaj, kot je urejen v Zakonu o javnih uslužbencih in Uredbi o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave, pravosodnih organih in organih internega trga dela (Uradni list RS, št. 104/25) zagotavlja enakopraven dostop do vseh služb v upravi pod enakimi pogoji, zmanjšuje obseg pojavov t.i. družbenega parazitizma (zveze, poznanstva, politično kadrovanje, korupcija) in zagotavlja izbiro strokovno usposobljenih kadrov.
V zvezi s pavšalno trditvijo, da naj bi se število zaposlenih v javnem sektorju trenutno povečalo za 10.000 pa pojasnjujemo, da je bilo v javnem sektorju v letu 2025 povprečno zaposlenih 195.593 oseb. V zadnjih 10 letih (od 2015 do 2025) se je število zaposlenih povečalo za 28.134 oseb oziroma 16,8 odstotka, pri tem dodajamo, da se je v tem času oziroma od leta 2015 do 2024, število delovno aktivnih prebivalcev v Republiki Sloveniji zvišalo za 134.795 oseb.
Pri tem je treba upoštevati, da javni sektor izvaja javne storitve, ki so povezane s potrebami prebivalstva. Tako kot se spreminja struktura prebivalstva (na primer staranje), se spreminjajo tudi potrebe po javnih storitvah, ki jih izvaja javni sektor, posledično pa se temu prilagaja tudi število zaposlenih v posamezni dejavnosti javnega sektorja.
V zadnjih 10 letih se je najbolj povečalo število zaposlenih v dejavnostih:
zdravstva (8.944 zaposlenih, kar predstavlja 26-odstotno povišanje zaposlenih v tej dejavnosti),
socialnega varstva (2.597 zaposlenih, 21-odstotno povišanje),
vzgoje in izobraževanja (12.231 zaposlenih, 19-odstotno povišanje).
Število zaposlenih se je večinoma povečalo v javnih zavodih, kar pomeni, da je zaposlovanje v javnem sektorju usmerjeno predvsem v storitveni del javnega sektorja, kar odraža spremenjeno strukturo potreb prebivalstva (vir: Dinamika rasti števila zaposlenih v javnem sektorju).
Zaradi navedenih razlogov menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.