Omejitev enostranskega določanja letnega dopusta s strani delodajalca
Veljavna ureditev v praksi pogosto omogoča, da delodajalec v večji meri enostransko določa čas izrabe letnega dopusta. Čeprav zakon določa, da je treba upoštevati potrebe delovnega procesa in možnosti delavca, je delavec kot šibkejša stranka pogosto v podrejenem položaju.
To vodi do primerov, ko delodajalec določi večji del dopusta brez dejanskega soglasja delavca, kar omejuje njegovo pravico do počitka v času, ki mu najbolj ustreza (npr. družinske obveznosti, zdravje, regeneracija).
Predlagana rešitev
Predlagam spremembo zakonodaje (npr. Zakona o delovnih razmerjih), ki bi določila:
Delodajalec lahko enostransko določi največ 5 do 7 dni letnega dopusta na leto.
Preostali del dopusta se določi na podlagi dogovora med delavcem in delodajalcem.
V primeru nesoglasja ima prednost predlog delavca, razen če delodajalec utemelji resne poslovne razloge (npr. nujni delovni proces, varnost, neprekinjeno delovanje).
Delodajalec mora svojo morebitno zavrnitev delavčevega termina pisno obrazložiti.
Cilji predloga
izboljšati ravnovesje med delodajalcem in delavcem,
zagotoviti dejansko pravico do počitka,
zmanjšati konflikte na delovnem mestu,
povečati zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.