31. 7. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport
1. Analiza veljavne ureditve področja
Perutnina Ptuj d.o.o. (v nadaljevanju: prejemnik spodbude) je na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ) dne 13. 11. 2023, v mandatu prejšnje Vlade RS, vložila vlogo za dodelitev investicijske spodbude – subvencije na podlagi 15. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18, 204/21, 29/22, 65/23 in 31/24; v nadaljevanju: ZSInv) za investicijo z nazivom »Robotizacija in digitalizacija proizvodnega procesa Mesne industrije Ptuj v skladu z načeli trajnostnega prehoda« (v nadaljevanju: investicija). Iz vloge izhaja, da vrednost investicije znaša 99.596.618,33 EUR (brez DDV), v okviru katere bo prejemnik spodbude ustvaril in zapolnil 100 novih delovnih mest, od tega najmanj 12 visokokvalificiranih. Vloga je bila na MGDŠ evidentirana pod evidenčno številko 305-18/2023/1.
Vloga se je obravnavala skladno s 15. členom ZSInv, ki omogoča dodelitev subvencije brez javnega razpisa za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva. Skladno z drugim odstavkom 4. člena ZSInv se šteje, da investicija v predelovalni dejavnosti bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva, če poleg pogojev iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje tudi naslednje pogoje: da je najnižja vrednost investicije 12.000.000 eurov, pri čemer investicija v stroje in opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije, da najpozneje v treh letih po zaključku investicije v prejemniku spodbude ustvari in zapolni najmanj 25 novih delovnih mest, od tega najmanj 5 visokokvalificiranih, in da je dodana vrednost na zaposlenega v prejemniku spodbude dve leti po zaključku investicije višja od povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v dejavnosti v Republiki Sloveniji, v katero se prejemnik spodbude uvršča, in višja od dodane vrednosti na zaposlenega v prejemniku spodbude v poslovnem letu pred letom oddaje vloge.
Investicija je izpolnjevala vse navedene pogoje. Iz vloge je izhajalo, da vrednost investicije znaša 99.596.618,33 EUR (brez DDV), od tega upravičeni stroški znašajo 99.369.075,16 EUR (brez DDV), samo vrednost investicije v stroje in opremo znaša 54.706.068,33 EUR (brez DDV), kar znaša 55,05 % celotne vrednosti upravičenih stroškov. Odobrena je bila subvencija v višini 21.071.378,76 EUR.
Na podlagi tega je bila 16. 3. 2026 sklenjena pogodba. Investicija teče od 1. 5. 2026, zaključena bo najkasneje do 30. 4. 2029.
2. Analiza samega predloga
1. Predlog: Financiranje milijarderjevega projekta, medtem ko narod varčuje
Navedba predlagatelja: »Če slovenski davkoplačevalci ne bomo ukrepali, bomo 21 milijonov EUR podarili projektu ukrajinskega milijarderja Jurija Kosiuka (skupina MHP – lastnik Perutnine Ptuj), ki bi lahko takšno investicijo z lahkoto pokril sam.«.
Odgovor:
Investicijska spodbuda v višini 21 milijonov EUR je bila odobrena na podlagi ZSInv v skladu s postopkom, ki ga določa veljavna zakonodaja Republike Slovenije ter pravila Evropske unije o državnih pomočeh. Postopek dodelitve investicijske spodbude je bil izveden skladno z določbami ZSInv, Uredbo o načinu ugotavljanja pogojev in meril za dodelitev investicijskih spodbud ter pogojev za strateško investicijo (Uradni list RS, št. 34/24) in Merili za dodelitev spodbude, ki so javno objavljena.
MGDŠ pri odločanju presoja skladnost investicije z zakonsko določenimi pogoji in njen pričakovani prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva. Takšen pristop temelji na načelu enake obravnave gospodarskih subjektov in je skladen s pravom Evropske unije.
Perutnina Ptuj d.o.o. je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki v Sloveniji zaposluje delavce, ustvarja dodano vrednost, plačuje davke in prispevke ter posluje v skladu z veljavno zakonodajo. Pri presoji investicije se zato upoštevajo njeni gospodarski učinki v Sloveniji in ne nacionalnost ali premoženje lastnikov družbe.
Sofinanciranje predstavlja približno 21 % celotne vrednosti investicije, preostanek investicije pa financira prejemnik spodbude iz lastnih virov. Investicijska spodbuda tako ne nadomešča zasebnega financiranja, temveč predstavlja instrument gospodarske politike za spodbujanje investicij z nadpovprečnimi razvojnimi učinki za slovensko gospodarstvo.
2. Predlog: Učinek na regionalni razvoj je omejen
Navedba predlagatelja: »Pri investiciji gre za širitev industrijskega obrata, ki temelji na nizko kvalificiranem in nizko plačanem delu, pri čemer se del delovne sile zagotavlja tudi iz tujine. Zato je vprašljivo, ali projekt upravičuje tako visok obseg državne pomoči z vidika kakovostnega regionalnega razvoja.«.
Odgovor:
Investicijska spodbuda ni bila odobrena zgolj zaradi števila novih delovnih mest, temveč na podlagi celovite presoje razvojnih učinkov investicije. Pri ocenjevanju so bili upoštevani obseg investicije, ustvarjanje novih delovnih mest, tehnološka zahtevnost projekta, robotizacija in digitalizacija proizvodnih procesov, prispevek k produktivnosti ter pričakovani učinki na regionalni razvoj.
Projekt predvideva ustvaritev in zapolnitev najmanj 100 novih delovnih mest, od tega najmanj 12 visokokvalificiranih delovnih mest. Poleg neposrednih učinkov investicija prispeva k ohranjanju in razvoju dobaviteljskih verig, sodelovanju z domačimi podjetji ter dolgoročni konkurenčnosti slovenske živilsko-predelovalne industrije.
Pri ocenjevanju investicije so bila upoštevana tudi druga merila za dodelitev investicijske spodbude, med drugim pričakovani prispevek investicije k povečanju dodane vrednosti, digitalni preobrazbi proizvodnih procesov, tehnološkemu razvoju ter dolgoročni konkurenčnosti slovenske živilsko-predelovalne industrije.
Pri dodeljevanju investicijskih spodbud MGDŠ ne presoja nacionalnosti zaposlenih, temveč gospodarske učinke investicije in izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev. Posebej pomembno je tudi dejstvo, da se investicija izvaja v Podravski regiji, kjer imajo večje investicije pomemben vpliv na gospodarsko aktivnost, zaposlovanje in razvoj širšega lokalnega okolja.
3. Predlog: Absurdna »prehranska varnost«
Navedba predlagatelja: »Čeprav Slovenci že zdaj zaužijemo približno dvakrat več perutninskega mesa, kot priporočajo trajnostne prehranske smernice, smo pri tem tipu mesa še vedno 107-odstotno samooskrbni. Samooskrba pri sadju je le 27 %, pri zelenjavi in stročnicah 37 %, pri krompirju 41 % in pri pšenici 54 %. Nesmiselno je subvencionirati tisto, česar imamo preveč in je namenjeno izvozu, namesto da bi krepili odpornost na področjih, kjer smo ranljivi.«.
Odgovor:
Vprašanje strukture kmetijske proizvodnje in stopnje samooskrbe pri posameznih skupinah živil presega pristojnosti MGDŠ in sodi predvsem na področje kmetijske politike.
Pri odločanju o investicijski spodbudi je MGDŠ presojalo investicijo z vidika gospodarskih učinkov, skladnosti z ZSInv ter prispevka k razvoju predelovalne industrije v Sloveniji.
Živilsko-predelovalna industrija predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zaposlovanja in izvoza. Namen investicije je posodobitev proizvodnih procesov, povečanje produktivnosti, digitalizacija in izboljšanje konkurenčnosti podjetja. Takšne investicije prispevajo k razvoju industrijske baze Slovenije in krepitvi njene konkurenčnosti na mednarodnih trgih.
MGDŠ poudarja, da investicijske spodbude niso namenjene usmerjanju prehranskih navad prebivalstva, temveč spodbujanju investicij, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in ustvarjajo pozitivne gospodarske učinke.
4. Predlog: Vpliv na lokalno prebivalstvo in okolje
Navedba predlagatelja: »Projekt se predstavlja kot »zelen«, a resničnost je ravno nasprotna: Da bi se izognila celoviti presoji vplivov na okolje, skupina MHP namerno ločuje projekte (posamične »mega farme«, posamične »mega klavnice«).
Nezakonito gradbeno dovoljenje: V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za širitev Mesne industrije Ptuj presoja vplivov na okolje ni bila izvedena zakonito, zaradi česar je bila decembra 2025 s strani okoljske organizacije Alpe Adria Green vložena tožba zoper Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Okoljski pritisk: Prebivalce Ptuja bi v primeru izvedbe projekta čakalo podvojeno število tovornjakov z živimi živalmi in neznosen smrad amonijaka. Vplivov na lokalno prebivalstvo ni preverjal nihče.«.
Odgovor:
MGDŠ se zaveda pomena vprašanj, povezanih z vplivi investicij na okolje in lokalno skupnost. Pri presoji investicijske spodbude je MGDŠ preverjalo izpolnjevanje pogojev in meril, določenih v ZSInv in podzakonskih predpisih. V okviru ocenjevanja investicije so bili med drugim upoštevani pričakovani razvojni, tehnološki in trajnostni učinki investicije, prispevek k povečanju dodane vrednosti, digitalizaciji in avtomatizaciji proizvodnih procesov, okoljski in prostorski vidiki investicije, okoljska odgovornost investitorja ter prispevek investicije k učinkovitejši rabi virov in blažitvi podnebnih sprememb.
V postopku dodelitve investicijske spodbude pa MGDŠ ni pristojno za izvedbo ali presojo postopkov, ki jih določata okoljska in gradbena zakonodaja. Za presojo vplivov na okolje, izdajo okoljevarstvenih soglasij, okoljevarstvenih dovoljenj ter drugih potrebnih dovoljenj so pristojni drugi organi, ki svoje odločitve sprejemajo v samostojnih postopkih na podlagi veljavnih predpisov.
Dodelitev investicijske spodbude prejemnika spodbude ne razbremenjuje obveznosti pridobitve vseh potrebnih dovoljenj in soglasij niti ne posega v pristojnosti drugih organov. Investicija mora biti tudi po dodelitvi spodbude izvedena v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in Evropske unije.
MGDŠ je pri odločanju izhajalo iz predložene investicijske dokumentacije ter pogojev in meril, ki jih določata ZSInv in podzakonski predpisi. Morebitna vprašanja glede vplivov na okolje, skladnosti posega s prostorskimi akti ali zakonitosti posameznih dovoljenj pa se presojajo v za to predvidenih upravnih in sodnih postopkih.
5. Predlog: Sistemsko mučenje živali in prelomljene obljube
Navedba predlagatelja: »Širitev klavnic pomeni povečanje industrijske reje in z njo več trpljenja živali:
Množični pogini: Po lastnih podatkih skupine Perutnine Ptuj že danes več kot 3 milijone njihovih piščancev letno pogine še pred prihodom v klavnico. Investicija v širitev kapacitet nujno pomeni več trpljenja in poginov živali zaradi nevzdržnih pogojev reje.
Genetsko mučenje: Vlada bi s subvencioniranjem tega projekta spodbudila uporabo hitro rastočih pasem, tako imenovanih »frankenpiščancev«. Ti piščanci po ugotovitvah uradne evropske veterinarske stroke trpijo zaradi genetske selekcije, po kateri v zgolj petih tednih zrastejo do skrajno visoke teže. Zaradi tega gre praktično vsak »frankenpiščanec« v klanje v stanju resnih zdravstvenih težav, kot so ohromelost in bolezni srca. V številnih razvitih državah EU se zavzemajo za prepoved uporabe hitro rastočih pasem.
Vlada se ponaša s tem, da zaščito živali postavlja med pomembne vrednote. Z namero subvencioniranja projekta ukrajinskega milijarderja je ta vrednota resno postavljena pod vprašaj.«.
Odgovor:
Vprašanja dobrobiti živali, veterinarskih standardov, pogojev reje in nadzora nad izvajanjem predpisov ureja posebna zakonodaja, za izvajanje nadzora pa so pristojni drugi državni organi.
MGDŠ v postopku dodelitve investicijske spodbude ne presoja rejskih praks posameznih podjetij, temveč skladnost investicije s pogoji in merili, določenimi v ZSInv.
Prejemnik investicijske spodbude mora pri izvajanju investicije spoštovati vse veljavne predpise Republike Slovenije in Evropske unije, vključno s predpisi s področja veterine, varstva živali, okolja, varnosti hrane in varstva potrošnikov. Nadzor nad izvajanjem teh predpisov izvajajo za to pristojni organi.
Investicijska spodbuda zato ne pomeni izjeme od veljavnih predpisov niti ne posega v pristojnosti organov, ki nadzorujejo spoštovanje zakonodaje na področju dobrobiti živali.
3. Stališče MGDŠ
MGDŠ pri odločanju o investicijskih spodbudah izhaja iz določb ZSInv, podzakonskih predpisov ter pravil Evropske unije o državnih pomočeh. Investicijske spodbude so namenjene podpori investicijam, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju, povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest, tehnološkemu napredku, digitalizaciji, višji dodani vrednosti in trajnostnemu razvoju.
Pri presoji posamezne investicije MGDŠ ocenjuje predvsem obseg in vrednost investicije, število in kakovost predvidenih novih delovnih mest, razvojne učinke investicije, tehnološko zahtevnost projekta, prispevek k produktivnosti in konkurenčnosti, vpliv na regionalni razvoj ter druga merila, določena z veljavno zakonodajo in merili za dodelitev investicijskih spodbud.
V skladu z veljavnimi merili za dodelitev investicijskih spodbud se pri ocenjevanju investicij upoštevajo tudi prispevek investicije k povečanju dodane vrednosti, digitalni preobrazbi in avtomatizaciji procesov, razvojni učinki investicije, okoljski in prostorski vidiki projekta, okoljska odgovornost investitorja ter prispevek investicije k učinkovitejši rabi virov in blažitvi podnebnih sprememb.
MGDŠ se zaveda, da vprašanja varstva okolja, vplivov investicij na lokalno skupnost ter dobrobiti živali predstavljajo pomembna in legitimna vprašanja javnega interesa. Prav zato pravni red Republike Slovenije določa sistem dovoljenj, soglasij in nadzornih mehanizmov, ki zagotavljajo, da se investicije izvajajo ob spoštovanju vseh veljavnih predpisov in ob varovanju javnega interesa.
Dodelitev investicijske spodbude pomeni, da je bilo v postopku ugotovljeno izpolnjevanje pogojev in meril za dodelitev spodbude, določenih v ZSInv in podzakonskih predpisih. Hkrati pa odločitev o dodelitvi investicijske spodbude sama po sebi ne predstavlja presoje vseh poslovnih, okoljskih, prostorskih ali drugih vidikov poslovanja prejemnika spodbude, saj se ti presojajo v okviru posebnih postopkov in v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Prejemnik investicijske spodbude mora tudi po njeni dodelitvi spoštovati vse veljavne predpise Republike Slovenije in Evropske unije, pridobiti vsa predpisana dovoljenja in soglasja, izpolnjevati pogodbene obveznosti iz sklenjene pogodbe o dodelitvi investicijske spodbude ter omogočiti izvajanje nadzora pristojnim organom. Dodelitev investicijske spodbude zato ne vpliva na obseg njegovih zakonskih obveznosti niti ne posega v pristojnosti organov, ki izvajajo nadzor na posameznih področjih.
V konkretnem primeru je bila investicija presojana na podlagi predložene investicijske dokumentacije ter pričakovanih gospodarskih učinkov za slovensko gospodarstvo, zlasti pričakovanih razvojnih učinkov za Podravsko regijo in širše slovensko gospodarstvo.
MGDŠ ocenjuje, da investicija izpolnjuje pogoje in merila za dodelitev investicijske spodbude ter prispeva k ciljem gospodarske politike Republike Slovenije na področju razvoja gospodarstva, krepitve konkurenčnosti, tehnološkega napredka, zelene in digitalne preobrazbe ter spodbujanja razvojno usmerjenih investicij.