30. 6. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje uvodoma pojasnjuje, da je namen izvršilnega postopka učinkovito prisilno poplačilo upnikove terjatve na podlagi izvršilnega naslova, hkrati pa izvršilni postopek zagotavlja tudi ustrezno varstvo dolžnika in tretjih oseb, ki niso stranke izvršilnega postopka.
Veljavna ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US, 81/22 – odl. US in 100/25 – ZS-1.) namreč že izhaja iz načela, da se izvršba lahko opravi le na dolžnikovo premoženje. Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko dolžnikova stvar ali njegova premoženjska oziroma materialna pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe ali je izvršba nanjo omejena (32. člen ZIZ). Pri izvršbi na premičnine se praviloma rubijo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Če pa so dolžnikove stvari v posesti tretje osebe, se smejo zarubiti samo s privolitvijo te tretje osebe (83. člen ZIZ). 84. člen ZIZ še določa, da se poleg stvari, ki se dajo najlažje vnovčiti, zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb.
Veljavna ureditev varuje tudi lastnika nepremičnine oziroma drugo tretjo osebo. Če tretja oseba meni, da je bila izvršba dovoljena ali opravljena na predmetu, na katerem ima sama pravico, ki izvršbo preprečuje, lahko vloži ugovor tretjega. Z ugovorom lahko zahteva, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka, tretja oseba pa mora verjetno izkazati svojo pravico na predmetu izvršbe (64. člen in nasl. ZIZ). Če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, lahko tretja oseba predlaga tudi odlog izvršbe glede konkretnega predmeta (73. člen ZIZ).
Poleg sodnega varstva tretje osebe so pomembne tudi obveznosti izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe. Izvršitelj mora ravnati v skladu z ZIZ, odredbami sodišča in Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11, 35/16, 34/19). Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače (49. člen ZIZ). Pri opravi rubeža mora izvršitelj preveriti okoliščine, pomembne za opravo izvršilnega dejanja, sestaviti zapisnik o opravljenem dejanju, upoštevati izjave navzočih oseb in ravnati tako, da je izvršba po eni strani učinkovita, po drugi strani pa ne posega neupravičeno v pravice oseb, ki niso dolžniki. Če tretja oseba zatrjuje, da so posamezne stvari njene, je to pomembna okoliščina, ki jo je treba ustrezno evidentirati, tretja oseba pa ima nato na voljo pravno varstvo pred sodiščem. Pravilnik v šestem in sedmem odstavku 58. člena določa, da mora izvršitelj v zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju navesti tudi bistveno vsebino izjav dolžnika ali drugih oseb o tem, da na predmetih izvršbe obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja treba upoštevati (npr. lastninske in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa) ter da mora to dejstvo navesti v zapisniku tudi v primerih, ko jih lahko glede na okoliščine sam zazna (npr. iz podatkov prometnega dovoljenja, drugih javnih ali po zakonu overjenih listin, registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin – 81. člen ZIZ).
Varstvo lastnika nepremičnine izhaja tudi iz obveznosti najemnika iz najemnega razmerja. Najemnik je po načelu skrbnosti dobrega gospodarja dolžan varovati tujo lastnino in tudi nemudoma obvestiti lastnika o vsaki motnji, pravnem zahtevku ali izvršilnem dejanju tretjih oseb (kot je rubež), ki posega v nepremičnino. Skladno s 596. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) je najemnik dolžan brez nepotrebnega odlašanja obvestiti najemodajalca o vsaki napaki v najem vzete stvari, ki se pokaže med najemom, razen če najemodajalec zanjo že ve. Prav tako je dolžan obvestiti najemodajalca o vsaki nepričakovani nevarnosti, ki med najemom ogroža v najem vzeto stvar, da lahko ustrezno ukrepa. Če najemnik, ki najemodajalca ne obvesti o napaki ali o nastali nevarnosti, za katero ta ni vedel, izgubi pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti, povrniti pa mora škodo, ki zaradi tega nastane najemodajalcu. Če najemnik opusti to obveznost in lastnik zaradi tega utrpi škodo (npr. izguba zarubljenih predmetov, poškodovanje nepremičnine ob izselitvi ali stroški pravnih postopkov za dokazovanje lastništva), lahko lastnik od najemnika zahteva povračilo škode na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti iz OZ.
Ministrstvo za pravosodje zato ocenjuje, da veljavna ureditev že vsebuje mehanizme za varstvo lastnika nepremičnine oziroma tretje osebe, predvsem prek ugovora tretjega, možnosti odloga izvršbe glede konkretnega predmeta, pravil o ravnanju izvršitelja pri opravi rubeža in prek obveznosti najemnika, ki izhajajo iz najemnega razmerja. Hkrati ureditev ohranja tudi učinkovitost izvršbe, ki je nujna za uresničevanje pravice upnika do sodnega varstva. Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje predloga za spremembo zakonodaje v predlagani smeri ne podpira.