Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zaščita slovenske avtohtone pasme domače mačke

721 OGLEDOV 31 KOMENTARJEV

Predlagam, da Republika Slovenija pristopi k sistematični zaščiti, raziskavi in uradnemu priznanju slovenske avtohtone pasme domače mačke kot dela naravne in kulturne dediščine. V Sloveniji še nimamo uradno priznane avtohtone pasme domače mačke, kljub temu da na podeželju obstaja značilna populacija mačk z enotnimi telesnimi in vedenjskimi lastnostmi. Ta populacija je rezultat dolgotrajne prilagoditve lokalnemu okolju. Zaradi nekontroliranega križanja, urbanizacije in zmanjševanja tradicionalnega načina življenja obstaja tveganje, da te značilnosti nepovratno izginejo.

Za razliko od nekaterih drugih držav, ki aktivno varujejo svoje avtohtone pasme živali (tako domačih kot hišnih), Slovenija na tem področju še nima sistemskega pristopa za mačke.

Predlog rešitve:

1. Znanstvena raziskava: izvedba genetskih in morfoloških raziskav populacij domačih mačk po Sloveniji, sodelovanje z Biotehniško fakulteto in veterinarskimi institucijami, vzpostavitev registra, evidentiranje značilne populacije, prostovoljno vključevanje lastnikov mačk, zaščita in nadzorovana vzrejam, oblikovanje smernic za ohranjanje značilnosti, podpora odgovorni vzreji

2. Postopek za uradno priznanje pasme: priprava standarda pasme, sodelovanje z mednarodnimi felinološkimi organizacijami

3. Ozaveščanje javnosti: promocija pomena ohranjanja avtohtonih živalskih populacij, vključevanje v izobraževalne programe

Prednosti predloga so ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaščita naravne in kulturne dediščine, povečanje prepoznavnosti Slovenije, spodbujanje odgovornega lastništva živali in potencial za razvoj novih strokovnih in raziskovalnih projektov

Zaključek:

Slovenija ima priložnost, da pravočasno prepozna in zaščiti avtohtono pasmo domače mačke kot del svoje naravne dediščine. S tem bi sledili dobrim praksam drugih držav in prispevali k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti.

92 glasov

15 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR V Verkcajg 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 6. 2026

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Na podlagi predloga, posredovanega preko portala predlagam.vladi.si, smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preučili pobudo za sistematično zaščito, raziskavo in uradno priznanje domnevne slovenske avtohtone pasme domače mačke.

Področje varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji, vključno z opredelitvami avtohtonih pasem in postopki za priznavanje, urejata Zakon o živinoreji (v nadaljevanju: zakon) in Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji (v nadaljevanju: pravilnik), ki podrobneje ureja postopke priznavanja.

Zakon v 3. členu definira avtohtone pasme kot pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. V 68. členu uzakoni posebno varstvo avtohtonih pasem in jih našteje po vrstah domačih živali. Nato sledi določba, da se poleg naštetih avtohtonih pasem kot avtohtone štejejo tudi tiste pasme domačih živali, ki jih prizna minister z odločbo na podlagi vloge priznane organizacije. Vlogi mora biti priložen strokovni elaborat, ki ga na stroške vlagatelja pripravi izvajalec javne službe nalog genske banke v živinoreji. O vlogi poda mnenje Svet za živinorejo.

Pravilnik v 34. členu predpiše naslednje pogoje za priznanje novih avtohtonih pasem: da gre za tradicionalno pasmo, da je bila populacija pasme zaprta najmanj zadnjih petdeset let (za vrsto govedo, konji in osli) in trideset let za ostale vrste ter da je načrten vnos genov iz tujih pasem v populacijo pasme dovoljen samo za preprečevanje inbridinga in je jasno določen v rejskem programu.

V 35. členu pravilnik določa, da mora za priznanje nove avtohtone pasme priznana rejska organizacija vložiti vlogo za priznanje rejskega programa v skladu z zakonom in zootehniškimi predpisi za določeno vrsto domačih živali. Vlogi morajo biti poleg dokazil iz 29. člena pravilnika priložena še dokazila iz postopka priznavanja te pasme določena v 34. členu pravilnika.

Na podlagi navedenega se postopek priznanja nove avtohtone pasme domačih živali začne z vložitvijo vloge za priznanje, ki jo vloži priznana rejska organizacija (po novem rejsko društvo) z odobrenim rejskim programom in predpisanimi dokazili za izpolnjevanje prej naštetih pogojev.

Opredelitev avtohtone živalske pasme torej zahteva jasno določene in znanstveno potrjene genetske, morfološke ter populacijske značilnosti, ki jim je mogoče dolgoročno slediti in jih ohranjati. Za domače mačke takšne strokovno utemeljene podlage v Sloveniji trenutno ni. Posamezne lokalne populacije domačih mačk sicer obstajajo, vendar so zaradi značilne mobilnosti vrste, nekontroliranega razmnoževanja in dolgotrajnega križanja genetsko izrazito pomešane, kar je značilno tudi za druge države članice Evropske unije.

Domača mačka kot vrsta ni vezana na posamezne geografsko omejene reje na način, kot to velja za določene tradicionalne rejne pasme gospodarskih živali. Mačke so razširjene po celotnem evropskem prostoru, struktura njihovih populacij pa je pretežno odprta in dinamična, kar bistveno otežuje oziroma onemogoča opredelitev avtohtone pasme na nacionalni ravni brez obsežnih in dolgoročnih znanstvenih raziskav.

V Sloveniji sicer delujejo organizirane vzreje plemenskih mačk v okviru mednarodno priznanih felinoloških združenj, ki sledijo jasno določenim standardom posameznih pasem. Te reje so vključene v širši evropski in mednarodni prostor ter ne temeljijo na lokalnih, avtohtonih populacijah, temveč na globalno uveljavljenih pasmah z znano rodovniško strukturo.

Predlagane aktivnosti, kot so obsežne genetske in morfološke raziskave, vzpostavitev registra ter postopki za uradno priznanje pasme, predstavljajo strokovno, organizacijsko in finančno zelo zahteven proces. Takšne aktivnosti morajo temeljiti na jasno izraženi strokovni potrebi, ustreznih dokazih in prednostni obravnavi z vidika javnega interesa, česar za obravnavano področje v tem trenutku ni mogoče utemeljiti.

Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog v tej fazi ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Morebitne nadaljnje pobude na tem področju bi morale temeljiti na predhodno pripravljenih strokovnih analizah, ki bi jasno izkazovale obstoj genetsko opredeljene in stabilne populacije z značilnostmi avtohtone pasme.

Komentarji