Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ne zeleno ogrevanje v večstanovanjskih stavbah

256 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Rad bi opozoril, da je zakonodaja vezana na delitev stroškov diskriminatorna. Namreč v primeru individualnega ogrevanja ne upošteva ogrevanja sosedov, v primeru skupnega ogrevanja pa ga, za kar ne vidim nobenih objektivnih razlogov (v analizi za ta namen se uporablja izraz pretirano varčevanje z energijo, kar se mi zdi absurdno, ker imamo ljudje različne želje in potrebe glede ogrevanja, nekateri želijo 28 stopinj C, nekateri sobno temperaturo, drugi nekje vmes - v konkretnih primerih gredo stvari tako daleč, da je potrebno prižigati klimo za hlajenje v času kurilne sezone). Poleg tega so obvezni tudi merilniki in čeprav se ne koristijo, jih je potrebno menjati. Celo MOPE navaja, da je uporaba merilnikov smiselna tam, kjer ima končni odjemalec možnost uravnavanja lastne porabe, kar pa v praksi pogosto (za razliko od časov pred uveljavitvijo te zakonodaje) ni možno (skrajni primer je že omenjeno prižiganje klime, hkratno plačevanje 40% stroškov povprečne porabe in še menjava nekoriščenih števcev).

Smatram, da je skrajni čas, da se diskriminaciha ustavi, dodatno tudi zaradi, v zadnjih letih popularnega, zelenega obnašanja in tudi zaradi energetskih kriz, ki smo jim priča. Naj ima vsak temperaturo, ki mu paše in naj plačuje toliko, kolikor porabi. Marsikdo sedaj ne ugaša ogrevanja, ker na položnici nima bistveno manj, hkrati pa ima odprta okna, kot v časih pred delilniki.

33 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tadej26 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


2. 6. 2026

Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20 – ZURE) je bil oblikovan na podlagi lastnostih tipičnih večstanovanjskih stavb slovenskega gradbenega fonda in poleg tehničnih in gradbeno-fizikalnih lastnostih stavb in ogrevalnih sistemov vključuje tudi širši družbeni konsenz uporabnikov, ki stanujejo v teh stavbah.

Pri oblikovanju Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli ni bilo mogoče upoštevati zgolj dejansko rabo posameznega dela stavbe ampak je bilo potrebno gledati stavbo in sistem kot celoto, tako kot je bila stavba tudi prvotno načrtovana:

  • Stavba ima skupen toplotni ovoj, prehod toplote znotraj ogrevanih prostorov ni bil predviden, ker so načrtovani z enako notranjo temperaturo ogrevanja;
  • Stavba ima skupen razvod ogrevalnega sistema, na katerem nastajajo toplotne izgube;
  • V stavbah s skupnim ogrevanjem sanitarne tople vode nastajajo znatne izgube pri stalnem kroženju tople vode po sistemu;
  • Skupni ogrevalni sistemi porabljajo energijo neprestano skozi ogrevalno sezono ali za potrebe gretja sanitarne tople vode, ne glede na to ali posamezni uporabniki porabljajo to toploto, sistem pa mora biti v delovanju in zagotavljati razpoložljivo toploto v vsakem trenutku, kar tudi pomeni znatno konstantno rabo energije.

Iz naštetih razlogov je potrebno v porabniških deležih porabljene toplote vključiti vse te nemerjene izgube toplote in stroške razpoložljivosti sistema za zagotavljanje toplote. Vsa ta dejstva pa ne veljajo za individualno etažno ogrevanje, zato je v teh primerih mogoče obračunavati porabo energije/energentov po dejanski rabi za vsak del stavbe posebej.

Predlagateljev predlog o izenačitvi obračuna stroškov toplote v s stavbah s skupnim in etažnim sistemom ogrevanja je pomanjkljiv in ne upošteva zgoraj naštetih dejstev in bi v predlaganem načinu povzročilo tveganje nesorazmerne delitve stroškov med posamezne uporabnike in potencialno medsebojno tekmovanje v varčevanju s toploto, kar bi imelo za posledico poslabšanje bivanjskih in finančnih razmer za posamezne uporabnike. Predlagateljev predlog tudi ne navaja konkretnejših rešitev izvedbe delitve stroškov samo po dejanski rabi in primerljivih primerov iz drugih držav.

Komentarji