25. 5. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Slovenija si želi, da se jo dolgoročno ustrezno vključi v omrežje hitrih železniških prog v okviru EU, na kar je slovenska ministrica mag. Alenka Bratušek letos junija tudi opozorila komisarja ob Svetu TTE.
Ob navedenem je 18. julija 2024 v veljavo stopila Uredba (EU) 2024/1679 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), v nadaljevanju Uredba. Uredba narekuje razvoj TEN-T omrežja v treh slojih s točno določenimi roki za njihovo izvedbo. Jedrno omrežje vključuje najpomembnejše povezave med večjimi mesti in vozlišči ter mora biti dokončano do leta 2030. Razširjeno jedrno omrežje mora biti dokončano deset let pozneje, leta 2040. Celovito omrežje povezuje vse regije EU z osrednjim omrežjem in mora biti dokončano do leta 2050.
Uredba navaja tudi zakonsko poostrene infrastrukturne zahteve za omrežje TEN-T, med katerimi se mora do leta 2040 na jedrnem in razširjenem omrežju TEN-T doseči hitrost 160 km/h za potniške vlake in 100 km/h za tovorne vlake. Republika Slovenija (RS) razvija svojo železniško infrastrukturo v skladu z zakonsko določenimi TEN-T standardi, za dosego omenjenih hitrosti je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) dalo pobudo za vladni sprejem desetih državnih prostorskih načrtov (DPN), ki so trenutno v različnih fazah obravnave.
Razvoj prog za visoke hitrosti (PVH - nad 200 km/h) je kot projekt v pripravi že vključen v omrežje TEN-T v okviru prej navedene uredbe na poteku od Italije do Ljubljane[1] .
Poleg tega je MZI predlagalo konkurenčno železniško omrežje v dokumentu Vizija 2050+, v nadaljevanju Vizija, s katerim se je vlada RS seznanila novembra 2021. Vizija je jasna predstava o tem, kakšno železniško omrežje kot družba želimo v prihodnosti. Zaokrožuje raznolike ukrepe, povezuje deležnike, podpira mednarodne okoljske zaveze in želeni prostorski razvoj Slovenije ter omogoča nadaljnji gospodarski razvoj.
Marca 2023 je MZI, na osnovi omenjene Vizije in ostalih veljavnih strateških dokumentov pripravilo Strokovne podlage za proučitev vzpostavitve konkurenčne železniške povezave skozi Slovenijo v smereh TEN-T omrežja, ki so del mednarodnega omrežja PVH. Temeljno izhodišče izdelave Strokovnih podlag je zagotavljanje konkurenčnega potovalnega časa železniških povezav, krajšega od vožnje z avtomobilom. Analiza omenjenih Strokovnih podlag je pokazala, da je ključna prioriteta pri načrtovanju nova PVH na relaciji Ljubljana—Celje—Maribor. Slednja prinaša visoke časovne prihranke in največje število potnikov od vseh obstoječih in načrtovanih prog v obravnavanih scenarijih (na posameznih odsekih med 20 in 25 tisoč potnikov dnevno).
Na področju mednarodne povezljivosti PVH je RS vključena v pripravo »Načrt EU za železnice za visoke hitrosti 2025« katerega je Evropska komisija (EK) prvič omenila 29.1.2025 v Kompasu EU za konkurenčnost (COM(2025), 30 final. Akcijski načrt EU za spodbujanje storitev železniškega potniškega prometa na dolge razdalje in čezmejnega potniškega prometa ima cilj je podvojiti železniški promet za visoke hitrosti do leta 2030 in ga do leta 2050 potrojiti ob tem pa oblikovati ukrepe, ki bodo to omogočili.
Strokovne podlage MZI so pokazale, da je vzpostavitev konkurenčnih železniških povezav skozi Slovenijo v smereh Evropski prometnih koridorjev na TEN-T omrežju – to je povezav, ki zagotavljajo potovalni čas hitrejši od vožnje z avtomobilom – načelno mogoča. Vendar pa gre za investicijsko izredno zahteven projekt, ki kot celota ni ekonomsko upravičen. Pričakovati je posege z bistvenimi vplivi na okolje in prostor, ki lahko vodijo v raznolike konflikte (z lokalnimi skupnostnimi, nosilci urejanja prostora, civilnimi iniciativami) in posledično dolgotrajen proces umeščanja v prostor.
Projekt konkurenčnosti železniških povezav mora zato biti prepoznan kot strateški/skupen razvojni projekt države, na podlagi dosedanjih vedenj je to predvsem relacija PVH Ljubljana—Celje—Maribor.
V nadaljevanju se pričakuje, da bo ustrezno umestitev PVH v Sloveniji dosežena z umestitvijo načrtov za takšne proge v državno celostno prometno strategijo, ki se pripravlja skladno z Zakonom o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN). Na ta način bo možno te proge umestiti v dolgoročno zasnovo razvoja državnega prometnega sistema ter jih povezati s strategijo prostorskega razvoja Slovenije.
[1] Glej TEN-Tec portal, dostopno na: TENtec Map Viewers - Explore the TEN-T Network | European Transport Infrastructure