... , kjer si bo lahko vsak, najel električno vozilo, bodisi e-osebni avto, kolo, skiro, vse na E- kar se, da.
V tem primeru bi poleg ogromnega zmanjšanja izpustov in emisij v zrak, poskrbeli za optimalno mobilnost vsake osebe, družine, tudi tisti, ki so jim bila začasno odvzeta vozniška dovoljenja, mladostniki, itd
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Navedeni predlog je mogoče razumeti na dva načina. Prvič, kot ustanovitev sklada, ki bi zagotavljal finančna sredstva, s katerimi bi upravičeni posamezniki znižali stroške najema električnih vozil, električnih skirojev in električnih koles pri obstoječih gospodarskih ponudnikih. In kot drugič, kjer bi se vzpostavilo javno financirane flote električnih vozil, električnih skirojev in električnih koles, ki bi jih lahko upravičeni posamezniki najemali pod ugodnejšimi pogoji.
Ministrstvo je problematiko, prednosti in omejitve najema električnih vozil že večkrat preučevalo. Nazadnje je bila ta tematika obravnavana v okviru presoje ukrepa socialnega e-lizinga pri pripravi predloga ukrepov v okviru Socialnega sklada za podnebje Republike Slovenije. Analiza je pokazala, da bi bila lahko subvencija najema smiselna predvsem za socialno oziroma dohodkovno ranljivejši del prebivalstva, ki hkrati nima ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa. Takšen ukrep bi moral biti zato ciljno usmerjen v gospodinjstva oziroma posameznike, pri katerih je mobilnostna revščina najbolj izrazita. Pri tem je treba poudariti, da so stroški najema osebnih vozil praviloma visoki, saj poleg drugih stroškov vključujejo zavarovanje, vzdrževanje, amortizacijo in druge stroške uporabe vozila. Opravljene presoje kažejo, da je klasično lastništvo osebnega vozila z vidika skupnih stroškov praviloma ugodnejše od najema vozila, saj se omenjeni stroški pri najemu porazdelijo na krajše obdobje kot pri klasičnem lastništvu vozila. Zato bi bil ukrep splošnega subvencioniranja najema električnih osebnih vozil finančno zahteven, njegov učinek glede na potrebna javna sredstva pa omejen.
Drugače je pri električnih kolesih in električnih skirojih, kjer so stroški najema oziroma uporabe bistveno nižji. Vendar pa so takšne storitve praviloma razvite predvsem v urbanih območjih, kjer je gostota prebivalstva večja in kjer za ponudnike obstaja zadostno povpraševanje. Zaradi tega takšni sistemi sami po sebi ne morejo v zadostni meri nasloviti mobilnostnih potreb širšega prebivalstva v Sloveniji, zlasti ne na podeželskih in slabše povezanih območjih.
Republika Slovenija problem dostopnosti mobilnosti zato prednostno naslavlja z razvojem javnega potniškega prometa. Strategija razvoja javnega potniškega prometa predstavlja dolgoročnejši in sistemski pristop, ki je namenjen izboljšanju mobilnosti družbe kot celote, hkrati pa lahko upošteva tudi materialni položaj posameznikov.
Prav tako pa mora ministrstvo izpostaviti in opozoriti na dve pomembni zadevi iz navedene pobude, in sicer:
V cestnem prometu sme samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.
Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da ustanovitev E-mobilnostnega sklada Republike Slovenije v predlagani obliki ne bi v zadostni meri naslovila ključnih mobilnostnih potreb prebivalstva glede na obseg finančnih sredstev, ki bi bil za tak ukrep potreben.