Transparentna poročila delovanja javnega sektorja

Odziv Ministrstva za zdravje

Na Ministrstvu za zdravje se zavedamo pomembnosti podatkov za spremljanje in razvijanje zdravstvenih sistemov. Zato na NIJZ vsako leto objavljajo obsežno publikacijo Zdravstveni statistični letopis Slovenije, ki prikazuje podatke in informacije o nekaterih vidikih zdravstvenega stanja prebivalstva, zdravstvenem sistemu, financiranju zdravstva in pomenu okolja pri vplivu na zdravje prebivalcev v najširšem pomenu. Publikacija je vsako leto osvežena z novimi podatki in vsebuje jasne grafične prikaze, vizualizacije ter infografike, vključeni pa so tudi kratki vsebinski poudarki, ki spremljajo vse oblike prikazov podatkov.

Navedeno vključuje tudi celovit pregled podatkov o absentizmu, ki vključuje podatke po gospodarskih dejavnostih (po standardni klasifikaciji dejavnosti) – dostopno na: https://nijz.si/wp-content/uploads/2025/12/2.6_Bolniska_odsotnost_2024_Z-1.pdf.

Prav tako so vsi podatki o absentizmu dostopni v okviru Podatkovnega portala NIJZ –dostopno na: https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%20portal/NIJZ%20podatkovni%20portal__1%20Zdravstveno%20stanje%20prebivalstva__07%20Bolni%C5%A1ka%20odsotnost/BS_TB4.px/

Dodajamo, da zaposlenost spremlja in javno objavlja Statistični urad Slovenije (četrtletno, po enaki standardni klasifikaciji dejavnosti), Ministrstvo za javno upravo pa spremlja in javno objavlja podatke o gibanju števila zaposlenih po ministrstvih, organih v sestavih, vladnih službah in upravnih enotah.

Ob tem izpostavljamo, da je trditev, da se je javni sektor v Sloveniji razširil bolj kot v večini držav EU, poenostavljena in brez ustreznih primerljivih podatkov zavajajoča. Rast zaposlenih je v veliki meri posledica širjenja javnih storitev, povezano z demografskimi zahtevami – torej predvsem v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju. Ob tem je treba jasno poudariti, da javni sektor niso samo ministrstva, temveč tudi bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše, šole, vrtci in številni drugi javni zavodi, ki izvajajo storitve, od katerih je prebivalstvo neposredno odvisno.

Vsaka ocena o “pretirani rasti” mora temeljiti na celovitih, mednarodno primerljivih analizah, ne na posplošenih ocenah, saj so sistemi med državami različni. 

Ugotavljamo torej, da predlog temelji na objavljenem članku (brez preveritve, ali mogoče tovrstno zbiranje podatkov in analize že ne obstajajo), pri čemer je pravica novinarja, da uporabi ali izpostavi podatke, ki se mu zdijo pomembni, kar pa ne pomeni, da se ti podatki ne zbirajo in javno objavljajo.