10. 7. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Posebna davčna obravnava, ki velja za sistem individualnih naložbenih računov (INR), je eden od predvidenih ukrepov v okviru Strategije razvoja trga kapitala v Sloveniji za obdobje 2023-2030, ki jo je marca 2023 sprejela Vlada RS. V tej strategiji predstavlja uvedba INR podporni ukrep za povečanje udeležbe prebivalstva na trgu kapitala, diverzifikacijo virov financiranja gospodarstva in s tem povečanje likvidnosti ter novih izdaj finančnih instrumentov, kar vse skupaj krepi možnosti Slovenije za doseganje statusa razvijajočega trga kot glavnega cilja strategije.
INR torej niso primarno namenjeni varčevanju za pokojnino, temveč spodbujanju splošnih varčevalnih navad in aktivnega vlaganja v finančne instrumente na kapitalskem trgu (ne le v bankah), s čimer naj bi se prihranki prebivalstva preusmerjali v dolgoročno varčevanje v obliki vrednostnih papirjev, kar jim omogoča boljšo razpršitev prihrankov.
Posebna davčna obravnava je prilagojena tem ciljem in temelji predvsem na odloženem nastanku davčne obveznosti. Ob trgovanju prek INR davčne obveznosti ne nastajajo ob prejemu dividend, obresti ali kapitalskih dobičkov, temveč šele ob izplačilu sredstev z računa. Taka posebna davčna obravnava omogoča imetnikom INR aktivno upravljanje s portfeljem finančnih instrumentov brez takojšnjih davčnih posledic, kar spodbuja optimizacijo naložb.
Davek se obračuna le od izplačanega dela, ki predstavlja donos (dohodek z INR). Obdavčljiv dohodek tako sestavljajo akumulirane obresti, dividende in drugi dohodki, pridobljeni oziroma doseženi na podlagi sredstev INR, ter doseženi dobički in izgube iz odsvojitve finančnih instrumentov na INR ter nerealizirani dobički in izgube iz finančnih instrumentov na INR ter dobički in izgube iz valutne konverzije. Zmanjšuje ga tuja dohodnina, plačana od tovrstnih dohodkov oz. donosov, ki pritekajo na INR in imajo vir izven Slovenije, ter stroški in nadomestila, ki se plačajo iz sredstev INR.
Za dohodke z INR velja osnovna 15-odstotna davčna stopnja ter oprostitev, če v 15 letih ni bilo nobenega izplačila. Namen takšne ureditve je spodbuditi dolgoročno in aktivno varčevanje posameznikov v finančnih instrumentih.
Varčevanje za starost je že deležno davčnih spodbud, zato v sistemu INR davčna obravnava ni posebej prilagojena temu cilju. Temeljno obliko varčevanja za starost, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami, predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki zagotavlja zbiranje sredstev za dodatno pokojnino oziroma druge pravice ob upokojitvi.