Ponovna uvedba posodobljene sheme "Net Metering 2.0"
Ponovna uvedba posodobljene sheme "Net Metering 2.0" s hranilniki energije in pravičnim odkupom ali prenosom viškov
1. Opis stanja in ustavitev energetske tranzicije
Slovenija je z uveljavitvijo nove sheme samooskrbe (brez letnega netiranja) praktično ustavila investicije v mikro sončne elektrarne. To ne ogroža le nacionalnih okoljskih ciljev, ampak tudi energetsko neodvisnost gospodinjstev. Trenutni model za male investitorje je nepregelden in ni več ekonomsko privlačen, kar je neposredna posledica nerazumevanja vloge samooskrbnih odjemalcev v elektroenergetskem sistemu.
Trenutni položaj dodatno zaostruje dejstvo, da so dobavitelji električne energije (npr. SunContract) zaradi nevzdržnih stroškov, ki izhajajo iz sistema letnega netiranja, napovedali ukinitev te storitve. Po njihovih navedbah so stroški dobaviteljev za to shemo leta 2024 znašali 21 milijonov evrov, v letu 2025 naj bi narasli na 35–40 milijonov evrov, za leto 2026 pa se napoveduje skok na kar 60 milijonov evrov. To kaže na sistemsko nevzdržnost starega modela, ki ga je zato treba celovito prenoviti, ne pa le ohranjati.
2. Razbitje mita: Samooskrbni lastniki niso "paraziti" omrežja
V javnosti in delu politike se je pojavil napačen narativ, da so lastniki sončnih elektrarn breme za omrežje. Resnica je ravno nasprotna:
Dobiček za distributerje in trgovce: Pri starem sistemu net meteringa so trgovci razliko med nizko ceno oddanih viškov (pogosto blizu nič) in višjo tržno ceno energije, ki so jo prodajali drugim odjemalcem, lahko všteli v svojo ceno. Država zdaj s predlogom novega zakona o OVE to težavo rešuje z uvedbo nadomestila dobaviteljem za stroške net meteringa iz naslova prispevkov za OVE, kar pomeni, da bomo te stroški dejansko pokrili vsi porabniki preko omrežnine. Naš predlog "Net Metering 2.0" je zato pravičnejši, saj stroške sistema zmanjšuje in jih ne prelaga na vse odjemalce.
Zniževanje borzne cene elektrike: Velika količina sončne energije v omrežju v času največje insolacije niža ceno elektrike na veleprodajnem trgu (t. i. merit order effect). Od tega imajo korist vsi odjemalci v Sloveniji, ne le lastniki elektrarn.
Lokalna razbremenitev: Energija, proizvedena na strehi hiše, se porabi pri prvem sosedu. To pomeni manjše izgube pri prenosu na dolge razdalje in manjšo obremenitev visokonapetostnega omrežja.
Tehnična stabilizacija: Sodobna samooskrba ne povzroča napetostnih viškov in s tem negativnih cen elektrike, saj razsmerniki prenehajo oddajati v omrežje takoj, ko napetost preseže dovoljeno mejo. Takrat se energija usmeri v lastni hranilnik in se nato porabi v nočnem času ali odda v omrežje, ko je to razbremenjeno.
Vsaka sončna elektrarna na slovenski strehi zmanjšuje našo odvisnost od uvoza energentov iz politično nestabilnih in vojaško ogroženih območij. S tem gospodinjstva ne krepijo le lastne samooskrbe, ampak neposredno povečujejo energetsko varnost in suverenost države.
3. Predlog rešitve: “Net Metering 2.0”
Predlagamo uvedbo hibridnega modela, ki bi bil na voljo kot dodatna možnost ob sedanji shemi samooskrbe:
Obvezna vgradnja hranilnikov z možnostjo upravljanja: Vgradnja baterijskih hranilnikov ni le pogoj, ampak priložnost za vzpostavitev sodobnega, vodenega omrežja.
Predlog naj bo skladen s standardi družine IEC:
IEC 61850, ki omogoča hitro izmenjavo podatkov in integracijo razpršenih virov v realnem času...
IEC 61970 in IEC 61968 (CIM - Common Information Model): Ti standardi določajo, kako se podatki o omrežju izmenjujejo med različnimi IT-sistemi (npr. med vašim hranilnikom in centrom vodenja distributerja).
Za varno priključevanje in obnašanje hranilnikov v omrežju je ključen IEC 62933 (Electrical energy storage systems).
Skladno s standardi družine IEC je mogoče te hranilnike vključiti v sistem kot naprave, ki jih center vodenja lahko nadzira in s tem stabilizira omrežje. S tem lastniki SE ne bi bili le "oddajalci viškov", ampak aktivni deležniki pri upravljanju distribucijskega omrežja, kar bi sistemskemu operaterju prineslo dodano vrednost.
Simbolni odkup namesto "zapravljanja" viškov: Država naj določi obvezen odkup neporabljenih viškov ob koncu leta po simbolni ceni (npr. 40 % tržne cene). To bi končalo prakso neracionalne porabe energije ob koncu leta ("kurjenje viškov") in hkrati zagotovilo pošteno plačilo za oddano surovino.
Pravična omrežnina: Podpiramo model, kjer lastniki SE plačujejo pravično omrežnino (npr. na priključno moč), saj s tem prispevajo k vzdrževanju infrastrukture. V zameno pa morajo imeti stabilno in predvidljivo shemo obračuna energije.
4. Uvedba modelskega obračuna ("Virtual Net Metering") za ožje družinske člane, zmanjševanje energetske revščine
Predlagamo uvedbo možnosti, da se viški proizvedene energije iz naslova samooskrbe virtualno prenesejo in porabijo na drugem merilnem mestu istega gospodinjstva ali ožjega družinskega člana (npr. starši, otroci). Pri tem bi se obračunalo:
Omrežnina in prispevki: Prejemnik energije bi v celoti plačal omrežnino in vse prispevke, kar pomeni, da distributer ne bi bil oškodovan, ampak bi prejel plačilo za transport energije.
Energija (surovina): Sama električna energija bi se obračunala kot prenos lastnega viška in bi bila za prejemnika brezplačna (ali po zelo nizki, simbolni ceni, ki jo določi lastnik SE).
Takšen model je tehnično izvedljiv, saj so pametni števci (napredna merilna infrastruktura) že nameščeni, potrebna je le programska nadgradnja sistemov za obračun. S tem bi naslovili tudi socialni vidik in omogočili medgeneracijsko solidarnost pri oskrbi z energijo, kar neposredno naslavlja cilj trajnostne energetike in zmanjševanja energetske revščine.
5. Zakaj je to koristno za državo in sistem?
Maksimalni izkoristek strešnih površin: Če bi bil omogočen prenos viškov, bi lastniki strehe prekrili v celoti, kar pomeni več razpršenih OVE brez dodatnih državnih spodbud.
Zmanjšanje pritiska na socialne transferje: Družine bi si lahko medsebojno pomagale pri stroških energije, kar zmanjšuje potrebo po energetskih dodatkih.
Spodbuda za digitalizacijo: Sistem zahteva le programsko nadgradnjo obračunskih sistemov (billing), saj so pametni števci že nameščeni.
Tehnična izvedljivost: V tujini to poznajo pod imenom "Virtual Net Metering". Lastnik ne prosi za zastonj storitev, temveč želi le razpolagati z lastno proizvedeno energijo ob plačilu "poštnine" (omrežnine).
6. Pričakovani učinki
Aktivacija zasebnega kapitala: Ponovna oživitev trga brez potrebe po masovnih državnih subvencijah.
Razbremenitev distribucijskega omrežja: Hranilniki delujejo kot lokalni blažilci (buffer), kar zmanjšuje število zavrnjenih soglasij za priključitev.
Pravičnejša energetska politika: Priznanje lastnikom SE, da so aktivni partnerji, ki s svojim tveganim kapitalom gradijo državno energetsko infrastrukturo.
Zmanjševanje energetske revščine: s prenosom viškov med sorodnike se zmanjšuje energetska revščina.
7. Umestitev v trenutni zakonodajni okvir in poziv vladi
Zavedamo se, da je vlada prepoznala težave starega sistema in v predlog zakona o OVE vključila mehanizem nadomestil dobaviteljem iz javnih sredstev. Čeprav ta predlog rešuje takojšnjo likvidnostno težavo dobaviteljev, pa ne naslavlja dolgoročne neučinkovitosti sistema, saj ohranja model, kjer se viški še vedno "podarjajo" omrežju, stroške zanje pa krijejo vsi odjemalci prek prispevkov.
Naš predlog "Net Metering 2.0" gre korak naprej. Je:
Pravičnejši: Ker lastniki s hranilniki poskrbijo zase in oddajo le resnične viške, za katere prejmejo simbolno plačilo.
Cenejši za državo: Ker ne zahteva novih trajnih subvencij iz proračuna ali prispevkov OVE.
Sodobnejši: Ker spodbuja tehnologijo shranjevanja in aktivno vlogo odjemalca v sistemu.
Poziv vladi:
Namesto kaznovanja tistih, ki so s svojimi prihranki investirali v zeleni prehod, naj država pripravi model, ki spodbuja kombinacijo proizvodnje, hrambe in racionalne oddaje viškov. Lastniki samooskrbnih SE so zgradili tisoče malih elektrarn, kar bi državo stalo neprimerno več, hkrati pa bi zahtevalo ogromne posege v prostor. Ti ljudje so prevzeli tveganje vzdrževanja in amortizacije, zato je edino pošteno, da imajo od tega stabilno korist, del te koristi pa prenašajo na celotno skupnost.
Vsaka strešna elektrarna je naš suveren energetski steber – v času, ko vojna žarišča nadzorujejo poti fosilnih goriv, je vsaka kilovatna ura iz lastne strehe dobrodošla energija za večjo samooskrbo in varnost Slovenije.
Zato pozivamo vlado, da pri obravnavi zakonadaje o OVE v Državnem zboru razmisli o dopolnitvi, ki bi uporabnikom omogočila izbiro med raznimi oblikami samooskrbe, novim vlagateljem pa se ponudi shema "Net Metering 2.0" kot trajnostna in sistemsko vzdržna rešitev.