12. 5. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Sloveniji Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) v 133. členu določa enako plačilo žensk in moških[1]. Delodajalec je dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo delavcem in delavkam, ne glede na spol. Določila pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe oziroma splošni akti delodajalca, ki so v nasprotju s tem, so neveljavni. Kljub zakonskim določbam o enakem plačilu žensk in moških, tako v Sloveniji kot drugih državah EU, obstaja plačna vrzel med ženskami in moškimi.
Z namenom doseči boljše in učinkovitejše izvrševanje načela enakega plačila je bila sprejeta Direktiva 2023/970/EU o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (v nadaljevanju Direktiva 2023/970/EU), ki vzpostavlja skupne minimalne zahteve, ki se uporabljajo za vsa podjetja in organizacije v Evropski uniji. Ukrepi zajemajo zagotovitev enakega plačila za enako delo ali za delo enake vrednosti z vzpostavitvijo in uporabo spolno nevtralnega sistema vrednotenja in razvrstitve delovnih mest, ki izključujejo vsakršno diskriminacijo pri plačilu na podlagi spola, preglednost plačil pred zaposlitvijo, preglednost določanja plačil in plačnega napredovanja ter pravico do obveščenosti in dostopnost informacij v obliki, ki je dostopna invalidnim osebam. Delodajalci z več kot 250 delavci bodo vsako leto poročali o plačilni vrzeli med spoloma v dopolnilnih in spremenljivih delih, vrzeli med medianama plačil glede na spol, vrzeli med medianama plačil glede na spol v dopolnilnih in spremenljivih delih, deležu žensk in moških, ki prejemajo dopolnilne ali spremenljive dele, razmerju med ženskami in moškimi v vsakem kvartilnem plačilnem razredu in plačilni vrzeli med spoloma po kategorijah delavcev, razčlenjeni po običajni osnovni plači in dopolnilih in spremenljivih delih. Delodajalci s 100-249 zaposlenimi bodo morali posredovati te podatke ministrstvu vsaka tri leta. Če bo plačilna vrzel v kateri koli kategoriji delavcev 5-odstotna ali več, in ni upravičena na podlagi objektivnih in spolno nevtralnih meril, jo bo moral delodajalec v šestih mesecih odpraviti. V primeru, da delodajalec ne bo odpravil neupravičene plačne vrzeli med spoloma, bo moral v dveh mesecih sprejeti skupno oceno plačil, v kateri ugotovi vzroke zanjo in predvidi ukrepe za odpravo in preprečevanje neupravičene plačilne vrzeli med spoloma. S to oceno bo moral seznaniti delavce, predstavnika delavcev in ministrstvo. Slovenija bo zahteve Direktive 2023/970/EU prenesla z novim zakonom, ki je že v fazi osnutka.
Leta 2024 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 102/24 in 77/25 nadaljnjem besedilu: ZGD-1M), s katerim se spodbuja gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. ZGD-1M zavezuje gospodarske družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, imajo več kot 250 zaposlenih in hkrati čisti prihodek od prodaje presega 50.000.000 evrov ali vrednost aktive presega 43.000.000 evrov ter družbe z večinsko kapitalsko naložbo države oziroma samoupravne lokalne skupnosti, v katerih ima država ali samoupravna lokalna skupnost neposredno ali posredno večinski delež v kapitalu ali večino glasovalnih pravic, imajo vsaj 250 zaposlenih in izpolnjujejo pogoje za velike družbe. Kot določa ZGD-1M, družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Družba zavezanka v politiki raznolikosti, ki jo sprejeme nadzorni svet, sama določi delež spolne zastopanosti, ki ga bo dosegla. Rok za dosego ciljev je 30. 6. 2026, razen za družbe z večinsko kapitalsko naložbo države oziroma lokalne samoupravne skupnosti, ko je določeno daljše prehodno obdobje, in sicer 30. 6. 2028.
Če družba zavezanka ciljev ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora; neizbrani kandidat manj zastopanega spola pa bo lahko od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku in zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka pri pristojnih organih (pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji in podobno).
Družbe zavezanke bodo morale poročati o doseženih deležih zastopanosti spolov v organih in o ukrepih v primeru nedoseganja zastavljenih deležev. Zagovornik načela enakosti bo spremljal in spodbujal uravnoteženo zastopanost spolov v družbah ter izvajal nadzor nad kršitvami zakona na tem področju.
Slovenija daje velik pomen usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. To je bistvena vrednota in prioritetna naloga družinske politike in hkrati tudi prioritetna naloga pri zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških v družbi. Z Resolucijo o družinski politiki in nacionalnim programom za enake možnosti žensk in moških, se je naša država zavezala, da bo podpirala zaposlene starše in jim omogočala lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je tako prepoznano kot prednostna naloga za doseganje enakosti spolov, povečanje udeležbe žensk na trgu dela in za spodbujanje delitve skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti ter odgovornosti med ženskami in moškimi. Politike, katerih cilj je izboljšati usklajevanje, vključujejo različne ukrepe, kot so zagotavljanje storitev dostopnega in kakovostnega varstva otrok ter dostopnih in kakovostnih (formalnih) storitev dolgotrajne oskrbe starejših ter drugih odvisnih družinskih članov in članic, ustrezno urejen plačani materinski, očetovski in starševski dopust ter nadomestilo za odsotnost z dela v primeru bolezni otrok, varne in prožne oblike dela in zaposlovanja in podobno. Vse to vpliva na višino plače, možnosti poklicnega napredovanja in pokojninske pravice. Države, ki ohranjajo in razvijajo politiko enakosti spolov in enakosti pri starševskih in skrbstvenih obveznostih ter krepijo ukrepe za lažje usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja, ustvarjajo tudi spodbudno okolje za odločanje za otroke. Ženske so v večjem delu obremenjene ne le na področju skrbi za otroke, ampak tudi pri negi starejših.
Kako uspešno uskladiti poklicno in družinsko življenje in kako najti pravo ravnotežje med njima, je zagotovo vprašanje, ki si ga vsakodnevno zastavljajo mnogi zaposleni starši. To je še posebej velik izziv v luči razvoja novih tehnologij in novih oblik dela, ko našo urniki postajajo vse bolj individualizirani, marsikje ni več klasičnega osem urnega delavnika, brišejo se meje med poklicnim in družinskim življenjem in tako dalje. Še dodaten izziv pa predstavlja usklajevanje poklicnega in družinskega življenja za matere. Raziskave namreč kažejo, da so še vedno večinoma ženske oziroma matere tiste, ki žrtvujejo več za družino. Družini prijazno delovno okolje, ki je prijazno tako za matere kot očete, tako spodbuja enakovreden položaj žensk na trgu dela in podpira idejo, da sta lahko v naši državi tako mati kot oče navzoča pri vzgoji otrok in njihovem odraščanju. Družini prijazno delovno okolje pomeni spodbudo in konkretno podporo mladim staršem tudi pri odločanju za družino ali za več otrok. V družini prijaznem delovnem okolju se namreč uspešna kariera in družina ne izključujeta in za uspešno kariero ni treba žrtvovati družinskega življenja.
Država izvaja promocijske dejavnosti, namenjene spodbujanju enakovrednejše izrabe starševskega dopusta, boljši ozaveščenosti ciljne in splošne javnosti o pomenu uspešnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter dobrih praksah na področju družini prijaznih politik. Pripravljene so bile zloženke o pravicah ob rojstvu otroka, ki z mehanizmom očetovskega in starševskega dopusta omogočajo enakovrednejše starševstvo. Izpostavljeni so bili pozitivni vidiki delitve skrbstvenih obveznosti med staršema.
Za odpravljanje stereotipov o vlogah žensk in moških v družbi in na trgu dela se izvajajo različne dejavnosti, vključno s kampanjami. Država je v preteklosti financirala projekte nevladnih organizacij z namenom preseganje stereotipnih vlog žensk in moških, ozaveščanje mladih, spodbujanje deklet v STEM poklice, lažjega usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. To je neposredno povezano s trgom dela, saj stereotipi pogosto vplivajo na izbiro izobraževanja in poklica.
Vsako leto se izvede javni razpis za sofinanciranje projektov NVO s področja enakosti spolov. V letu 2024 je bil predmet javnega razpisa sofinanciranje projektov, ki so ozaveščali o pomembnosti reproduktivnega dela za družbo in ekonomijo, spodbujali enake možnosti žensk in moških na trgu dela ter spodbujali razbremenitev skrbstvenega in gospodinjskega dela v zasebni sferi. V letu 2025 so bili sofinancirani projekti, ki so nudili podporo z izvajanjem ozaveščevalnih kampanj in projektov za spodbujanje in navduševanje mladih, zlasti deklet, za STEM poklice, ter projekti, ki so prispevali k spodbujanju enakih možnosti ranljivih skupin žensk ter nudili celovito oporo in nabor pomoči in rešitev za dekleta in ženske, ki so zaradi svojih drugih osebnih okoliščin še posebej izpostavljene neenaki obravnavi. Opolnomočenje ciljnih skupin, krepitev njihovih kompetenc in znanja ter oblikovanje nabora ukrepov za izboljšanje položaja ranljivih skupin deklet in ženk. Izvedeni projekti so prispevali k preseganju in odpravi spolnih stereotipov, zlasti na področjih reproduktivnega dela, k ustvarjanju podpornih okolij, ki dekletom in mladim ženskam omogočajo spolno atipične poklicne izbire s ciljem desegregacije trga dela, ter k izboljšanju oziroma krepitvi položaja ranljivih skupin žensk in s tem k zagotavljanju njihovih enakih možnosti v družbi.
Za izboljšanje položaja žensk na trgu dela država izvaja in bo še nadalje izvajala dejavnosti, ki prispevajo k večji enakosti med spoloma ter bolj pravični in demokratični družbi.
[1] https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5944