3. 4. 2026
Odziv Ministrstva za finance
Zakon o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 200/20) v 19. členu določa oprostitev davka na motorna vozila za prevoz invalidov. Davek na motorna vozila se ne plačuje za motorna vozila, nabavljena za prevoz invalidov, in sicer največ za eno motorno vozilo z močjo motorja do vključno 150 kW ter za motorno vozilo, posebej prirejeno za prevoz invalidov na invalidskem vozičku, ki ga največ enkrat v petih letih kupijo invalidske organizacije ali invalidi, ki imajo vozniško dovoljenje ali potrebujejo pomoč drugih oseb z vozniškim dovoljenjem. Oprostitev za nakup motornih vozil za prevoz invalidov v zakonu, ki ureja davek na motorna vozila, obstaja že od uveljavitve tega davka. S spremembami zakona, ki ureja davek na motorna vozila, se je višina davka za vozila, ki manj onesnažujejo okolje, postopno zniževala. Namen takšne obdavčitve je olajšati nakup vozil, ki manj onesnažujejo okolje, vsem davčnim zavezancem, invalidne osebe pa pri tem niso omejene z izbiro vozila, ki manj onesnažuje okolje, ampak lahko še vedno izberejo vozilo, ki ustreza njihovim potrebam.
Sistem obdavčenja dobav blaga in storitev z davkom na dodano vrednost (DDV) je v Republiki Sloveniji določen z Zakonom o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki je uveden in urejen skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347, z dne 11. 12. 2006 s spremembami; v nadaljevanju: Direktiva o DDV). Države članice Evropske Unije morajo spoštovati okvir pravnega sistema EU in nacionalna pravila sprejemati v okviru možnosti, ki jih dopušča EU zakonodaja.
Direktiva o DDV določa, da države članice lahko uporabljajo največ dve nižji stopnji, ki ne smeta biti nižji od 5% in eno stopnjo, ki je lahko nižja od 5%, ki se lahko uporabljajo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III k Direktivi o DDV. Priloga III določa seznam blaga in storitev, na osnovi katerega lahko države članice opravijo izbor blaga in storitev, za katerega se v posamezni državi uporabljajo nižje stopnje DDV. Dobave blaga in storitev, ki jih ni na seznamu Priloge III Direktive o DDV, za katere je dovoljena možnost uvedbe nižje stopnje DDV, morajo biti v vseh državah članicah obdavčene po splošni stopnji DDV.
DDV se v Sloveniji obračunava in plačuje po splošni, 22 % stopnji od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev. Ne glede na navedeno se DDV obračunava in plačuje po nižji, 9,5 % stopnji od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I k ZDDV-1 ter po posebni nižji stopnji 5 % od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge IV k ZDDV-1.
V zakonodaji s področja DDV že obstaja ugodnejša obravnava storitev in pripomočkov za invalide. Nižja stopnja DDV se v skladu s 4. točko Priloge I k ZDDV-1, ki je usklajena s 4. točko Priloge III Direktive o DDV, uporablja za nakup medicinske opreme, naprav in pripomočkov, ki so običajno namenjeni invalidnim osebam, ter izdelkov, ki so nujno potrebni za lajšanje in premagovanje invalidnosti, vključno z njihovo prilagoditvijo, vzdrževanjem, najemom in zakupom. V Direktivi o DDV ni predvidena nižja stopnja DDV ali oprostitev DDV za nakup avtomobilov, zato je Slovenija ne more uvesti v nacionalno zakonodajo.
Glede na navedeno Ministrstvo za finance predlogu ne more slediti.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Dodatno pojasnjujemo, da v okviru ukrepov za izenačevanje možnosti invalidov po Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14, 32/17, 95/24 in 112/25) ministrstvo zagotavlja sofinanciranje stroškov prilagoditve vozila oziroma nakupa novega vozila za invalida, ki je gibalno oviran in lahko vozilo upravlja sam le, če je prilagojeno. Do prilagoditve je upravičen tudi invalid sopotnik, če je prilagoditev nujno potrebna za vstop v vozilo in varno vožnjo. Plačilo stroškov prilagoditve vozila se lahko uveljavlja enkrat na šest let. Izjemoma se lahko invalidu odobri plačilo stroškov prilagoditve vozila pred potekom šestih let, če dokaže, da je prilagoditev vozila nujna zaradi nastanka nove invalidnosti, bistvenega poslabšanja invalidnosti oziroma uničenja prilagojenega vozila. Navedeni ukrepi so namenjeni zmanjševanju ovir pri mobilnosti invalidov in izboljšanju njihove dostopnosti do prevoza.