ZA boljše, učinkovitejše šolstvo
Predlagam, da se resno razmisli o preoblikovanju šolskega sistema, na vseh ravneh.
Razlogi: 1. Trenutna kriza je še enkrat pokazala, da je slovensko šolstvo, kot del javnega sektorja stroškovno relativno neučinkovito. 2. Glede na tendence njegovega razvoja je pričakovati, da bo šolstvo kot javna dobrina vse bolj izginjalo. Počasi ga bo deloma pričelo zamenjevati privatno šolstvo, ki bo zaradi šolnin omogočalo višjo kakovost, posledica pa bo povečana družbena neenakost. 3. Odsotnost konkurence med posameznimi šolami ne zagotavlja kakovosti, ki bi jo ob enakih stroških lahko zagotavljalo v primeru medsebojnega konkuriranja. 4. Šola je izgubila svojo vzgojno noto, saj je nemogoče, znotraj pooblastil, vzgajati nekatere učence ali prisiliti njihove starše, da bi v vzgojnem procesu sodelovali. 5. Predvsem na višje-, visokošolski in univerzitetni ravni, vse pogosteje pa tudi na srednješolski in osnovnošolski, je opaziti, menim, da v veliki meri zaradi »brezplačnosti«, nezainteresiranost za izpolnjevanje predvidenih zahtev, pavziranje, ponavljanje ipd.
Predlog:
1. Predlagam, da se namesto nadaljnjega vzporednega razvoja javnega in privatnega šolstva uvede popolnoma "privatizirano" šolstvo (lahko pa ostanejo nekatere šole v državni ali občinski ravni). 2. Država naj popolnoma nadzira in določa višino šolnin in standardov posameznih programov. 3. Vsakemu državljanu naj bo omogočeno brezplačno šolanje, ki ga mora zaključiti v predvidenem roku, v nasprotnem primeru naj stroške deloma (kasnejše dokončanje) ali v celoti (nedokončanje) krije sam. 4. Brezplačno šolanje se zagotavlja v obliki bonov, ki jih država podeli vsakemu posamezniku, za vsak učni sklop posebej (ali vsako leto), ta pa jih unovči v poljubni izobraževalni ustanovi.Na ta način bi se zagotovilo konkuriranje, dobiček bi ustanove ustvarjale z učinkovitejšo režijo in večjim vpisom, nekonkurenčne šole pa bi morale zapreti svoja vrata ali izboljšati programe.
Mislim, da bi tako lahko rešili številne težave, s katerimi se sooča sedanji šolski sistem in zagotovili kakovostnejšo izobrazbo za enak ali celo manjši strošek.
Je pač tako, da se je šola v zadnjih 15 letih pod pritiskom staršev in permisivne vzgoje iz vzgojno izobraževalnega zavoda spremenila v podaljšano bivanje od 7.00 do 15.00. Važno je le, da se učencu nič ne zgodi. Če se pa kaj nauči, pa nič tako hudo narobe.
In dokler bodo otroci ambicioznih staršev hodili v šolo po petice in ne po znanje bo tako. Tudi v privat šolah.......
Pozdravljeni
Iz vsega srca podpiram ta pomemben predlog najvišje prioritete
glede na kritično akutnost, pomembnost za uspeh naroda in pričakovane posledice!
Pristopov je mnogo. S svojo preprosto učinkovitostjo in dodelano strokovno in didaktično tehnologijo
me je popolnoma razorožil resnično izjemen izobraževalni model
ki že marsikje v svetu na vseh 5 celinah podira vse rekorde uspešnosti.
Pri tem izobraževalnem modelu učenec, dijak ali študent lahko napreduje
po svoji sposobnosti in mu ni treba čakati na letnik.
Pomembna je naučena snov in pridobljena praktična sposobnost uporabe v življenju
in ne formalno in časovno zaključeni razredi ali letniki z gorami podatkov
s katerimi mlada oseba ne ve kaj dosti početi.
Učenje bazira na soodgovornosti parov součencev/sodijakov ali soštudentov,
(tam te razdelitve ni - študenti so vsi:)
Študijske materiale, ki so na delovnih listih razvrščeni postopno
glede na težavnost, predelujejo v parih.
Tak dvojček ni nujno trajen, če eden od obeh napreduje znatno hitreje.
Predavateljev ni več. So le usposobljeni supervizorji (specialisti študijske tehnologije
in obenem diagnostiki fenomenov ki se pri učencu pojavijo v primeru katerekoli od študijskih ovir)
ki nadzorujejo potek študija in po potrebi pomagajo študentom da samostojno premagajo učno težavo.
Součenca ki delata v paru, drug drugemu podpisujeta overitveni list predelane snovi in opravljenih nalog.
Absolvent gre ob zaključku predmeta ali stopnje na prevero z elektronskim instrumentom
ki zaznava mentalno in duševno stanje in odrazi študentovo prepričanost ali dvom
v sposobnosti zahtevane ob zaključku študjske enote.
Tak pristop izjemno spodbuja samostojnost in odgovornost za lastne in partnerjeve dosežke.
Nadpovprečno sposoben učenec bi morda dokončal osnovno šolo v 4 letih,
gimnazijo v letu ali dveh in tako naprej. Zakaj bi sposobni izgubljali čas in potrpljenje
država pa denar, če bi lahko najboljši delali že magisterij ko bi njihovi sošolci končevali 8 ali 9 razred osnovne šole. Jaz poznam oba sistema in govorim iz izkušenj!
Učil sem v naših osnovnih šolah (kako čudovita leta, - ampak zaradi otrok :)
in superviziral v Južni Afriki na akademijah v Durbanu in Johannesburgu po zgoraj omenjenem modelu.
Kako navdušujoče je videti suverenega 10 letnika ki obvlada svojo snov,
ko dela skupaj z nekom pri 30 ali 40 letih, ko skupaj delata praktično vajo
in pri menjavi vloge 'mlada oseba samozavestno nadzoruje in usmerja mnogo starejšega.
To si je težko predstavljati če ne doživite.
Kdaj bomo dovolili da se otroci dijaki in študenti razcvetijo v svojem lastnem ritmu?
Srečno Slovenija
zanimivo... za narod in državo tako pomebno vprašanje, pa nobenih komentarjev in glasovi pol-pol...
morda se vsi ne strinjamo z vsemi točkami predloga, pa bi ravno zato bilo v obdobju razprave potrebo stvari prediskutirati. žal sem tudi jaz doslej spregledal ta predlog...
vsekakor naše šolstvo je potrebno prenove, sprememb, govorim na podlagi dolgoletnih izkušenj z njim, večji del predloga pa je verjetno korak v pravi smeri. torej za.