Predlog vzpostavitve javne evidence uspešnosti odvetnikov pri zastopanju strank na sodiščih
Napačen odvetnik lahko svoji stranki uniči življenje – zapravi svobodo, premoženje, družino, prihodnost… A danes jih izbiramo po sreči, enostranskih priporočilih, kmalu po bleščečih oglasih – brez preverljivih podatkov o tem, kdo dejansko zna zagovarjati. Prisiljeni smo v izbiro brez preverljivih podatkov o uspešnosti dela odvetnikov, brez dostopa do javnih, objektivnih, preverljivih in primerljivih podatkov o dejanski zgodovini uspešnosti njihovega zastopanja. Dovolj je! Potrebujemo transparentne podatke o uspešnosti dela odvetnikov, saj lahko le na ta način naredimo razumne odločitve.
Poleg tega je Državni zbor 28. 1. 2026 sprejel novelo Zakona o odvetništvu, ki med drugim omogoča odvetnikom oglaševanje in javno izražanje mnenj ( www.sta.si/3514798/dz-sprejel-novelo-o-odvetnistvu, n1info.si/novice/slovenija/odvetniki-se-bodo-lahko-po-novem-tudi-oglasevali/ ). S tem se informacijsko neravnotežje med odvetniki in strankami dodatno poglablja. Stranke bodo izpostavljene pristranskim profesionalno oblikovanim promocijskim sporočilom, ne da bi imele na voljo temeljne podatke o dejanski uspešnosti dela posameznega odvetnika. Oglaševanje po svoji naravi ustvarja vtis, ne pa celovite in primerljive slike strokovne uspešnosti.
Ob tem je treba poudariti, da imajo odvetniki v slovenskem pravnem sistemu poseben položaj. So del pravosodnega sistema in njihova dejavnost predstavlja področje relativnega javnega interesa. Osebni podatki o odvetnikih so javno objavljeni v imeniku Odvetniške zbornice Slovenije ( www.odv-zb.si/odvetniska-zbornica/imenik/imenik-odvetnikov/ ), kar potrjuje njihov javnopravni značaj. Delujejo znotraj sistema, ki mora temeljiti na zaupanju javnosti.
Sodniško društvo izpostavlja, da je kakovostno, odgovorno in neodvisno sodstvo, v katero javnost zaupa, odgovornost celotne družbe ( sodnisko-drustvo.si/zaupanje-javnosti-v-sodstvo-je-odgovornost-celotne-druzbe/ ), zato je naša odgovornost, da takšno sodstvo ustvarimo. Zaupanje v sodstvo pa ni odvisno zgolj od dela sodnikov, temveč tudi od transparentnosti in strokovnosti vseh udeležencev postopka, vključno z odvetniki. Stranke morajo imeti možnost informirane in neodvisne izbire zastopnika na podlagi zaupanja vrednih podatkov o uspešnosti njegovega dela.
Trenutno javnost o uspešnosti odvetnikov pridobiva informacije predvsem prek medijskih poročil o posameznih odmevnih zadevah (npr. siol.net/novice/slovenija/obdolzenemu-za-tihotapljenje-orozja-v-pocitniski-prikolici-pet-let-zapora-684281, www.dnevnik.si/novice/ljubljana/visje-sodisce-razveljavilo-jankovicevo-oprostilno-sodbo-2732374/). Takšni podatki so fragmentarni, selektivni in pogosto osredotočeni na izjemne ali politično izpostavljene primere. Ne omogočajo sistematične in objektivne ocene uspešnosti zastopanja.
Vzpostavitev evidence bi imela več pomembnih učinkov. Okrepila bi transparentnost delovanja odvetništva in zaupanje javnosti v pravosodni sistem. Strankam bi omogočila realnejšo oceno možnosti za uspeh že pred začetkom postopka. Spodbudila bi večjo strokovno odgovornost in prizadevanje za kakovostno zastopanje. Hkrati bi lahko prispevala k zmanjšanju števila neutemeljenih tožb, saj bi stranke že pred vložitvijo tožbe prejele posredno povratno informacijo o realnih možnostih uspeha, ker bi odvetniki pogosteje zavračali zadeve z minimalnimi možnostmi za uspeh.
Res je, da bi večja transparentnost lahko vplivala na selektivnost pri prevzemanju zadev, vendar odvetniki že danes zavračajo zastopanje iz različnih razlogov, kot so izguba zaupanja, neplačevanje storitev ali strokovna presoja o nerazumnosti postopka. Uvedba evidence zato ne bi pomenila bistvene sistemske novosti, temveč bi predvsem uvedla merljivost in primerljivost uspešnosti, kar je v javnem interesu.
Predlog rešitve
Predlaga se vzpostavitev javne evidence uspešnosti odvetnikov pri zastopanju strank na sodiščih po vrstah sodnih postopkov. Evidenca bi se lahko uredila prek Sodnega reda ali drugega ustreznega podzakonskega akta, pri čemer bi se večinoma uporabljali že obstoječi podatki iz sodnih evidenc.
Pri tem bi bilo treba zagotoviti popolno varstvo osebnih podatkov strank in anonimizacijo vseh podatkov, ki niso nujni za statistični prikaz uspešnosti. Evidenca bi vsebovala izključno podatke o procesnih rezultatih in ne vsebine konkretnih zadev.
Vsebina evidence
Evidenca bi za vsakega odvetnika posebej vsebovala:
– skupno število zadev, v katerih je nastopal kot pooblaščenec ali zagovornik,
– razčlenitev po vrstah vpisnikov (npr. pravdni, kazenski, gospodarski, upravni, družinski, delovni postopki ipd.),
– število zaključenih zadev,
– uspešnost zaključenih zadev glede na procesni položaj stranke posamezno (% od vsakega spora posebej) in komulativno po vrstah vpisnikov – podatke o vloženih pravnih sredstvih in uspešnosti na višjih stopnjah odločanja,
– povprečno trajanje postopkov v zadevah, kjer je odvetnik zastopal stranko,
– druge objektivno merljive kazalnike procesne uspešnosti, določene z enotno in javno objavljeno metodologijo.
Metodologija izračuna bi morala biti jasno opredeljena in enako uporabljena za vse odvetnike, s čimer bi se preprečila napačna interpretacija podatkov ali neupravičeno primerjanje neprimerljivih zadev.
Sklep
Vzpostavitev javne evidence uspešnosti odvetnikov ne pomeni posega v neodvisnost odvetništva, temveč krepitev njegove legitimnosti in odgovornosti. Transparentnost ni nasprotje strokovnosti, temveč njen nujni pogoj.
V pravni državi, kjer sodni postopki odločajo o usodnih vprašanjih posameznikov, informirana izbira pravnega zastopnika ne sme biti stvar sreče ali oglaševalske prepričljivosti, temveč mora temeljiti na dostopu do resničnih, objektivnih, primerljivih in preverljivih podatkov.