Osebna odgovornost zdravnikov za zdravniške napake
V Sloveniji bi bil smiseln razmislek o sistemski ureditvi osebne odgovornosti zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu Republike Slovenije.
V številnih reguliranih poklicih (od arhitektov, projektantov, odvetnikov, notarjev do izvajalcev tehničnih storitev) je z zakonom predpisano obvezno zavarovanje poklicne odgovornosti ali celo osebna materialna odgovornost za strokovne napake. Namen takšne ureditve ni kaznovanje, temveč zaščita uporabnikov storitev in vzpostavitev jasne profesionalne odgovornosti.
V javnem zdravstvu pa v primeru strokovne napake odškodnine praviloma krije zdravstveni zavod oziroma država, torej javna sredstva, ki jih prispevamo davkoplačevalci. Zdravnike praviloma zastopajo pravne službe bolnišnic, financirane iz istega javnega sistema. Tako se v praksi zgodi, da pacient – kot davkoplačevalec – posredno financira tako zdravstveno storitev kot tudi morebitno odškodnino za strokovno napako.
Zato predlagam razmislek o naslednjih rešitvah:
1. Uvedba obveznega individualnega zavarovanja poklicne odgovornosti za vse zdravnike, podobno kot velja za druge regulirane poklice.
2. Jasnejša opredelitev osebne strokovne odgovornosti v primeru dokazane hude malomarnosti.
3. Vzpostavitev neodvisnega sklada za odškodnine, ki ne bi bil neposredno financiran iz sredstev za izvajanje zdravstvenih storitev.
4. Večja transparentnost postopkov obravnave strokovnih napak.
Zdravniški poklic je zahteven in visoko odgovoren, medicina nikoli ne more biti brez tveganj. Namen tega predloga ni kriminalizacija zdravnikov, temveč vzpostavitev enakih načel odgovornosti, kot veljajo za druge stroke, ter krepitev zaupanja javnosti v zdravstveni sistem.
Jasna in pravična ureditev odgovornosti bi dolgoročno koristila tako pacientom kot tudi večini vestnih in strokovnih zdravnikov.