Osebna odgovornost zdravnikov za zdravniške napake

Odziv Ministrstva za zdravje

Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N, 40/25 – ZPPKZD in 12/26) v 61. členu določa, da mora biti zdravnik, ki dela neposredno z bolniki, zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu. Zaposlenega zdravnika zavaruje delodajalec, pri čemer zavarovalno vsoto po posameznih specialnostih vsako leto določi zbornica v soglasju z ministrom.

Nadalje Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US) v 3.a členu določa, da mora imeti izvajalec zdravstvene dejavnosti za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti med drugim urejeno tudi zavarovanje poklicne odgovornosti za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti in zdravstvene delavce oziroma zdravstvene sodelavce, ki bodo pri njem opravljali zdravstvene storitve. V Republiki Sloveniji je v skladu s splošno ureditvijo, ki izhaja iz 147. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; v nadaljnjem besedilu: OZ), za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovoren delodajalec. Slednji se lahko razbremeni odgovornosti zgolj v primeru, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Če je delavec škodo povzročil namenoma, lahko oškodovanec v skladu z OZ zahteva povrnitev škode tudi neposredno od delavca. Če je delavec škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, pa lahko tisti, ki je oškodovancu povrnil škodo (npr. zavarovalnica), zahteva od delavca povrnitev plačanega zneska.

Iz navedenega tako izhaja, da je v Republiki Sloveniji že vzpostavljen sistem v skladu s katerim morebitno nastalo škodo, ki jo pri svojem delu povzroči zdravnik, krije zavarovalnica. Prav tako trenutno obstoječa zakonska ureditev omogoča uveljavljanje regresnega zahtevka v razmerju do zdravnika oziroma neposredno uveljavljanje odškodnine od zdravnika v primeru, če je bila pri povzročitvi škode podana določena oblika krivde zdravnika.