10. 3. 2026
Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost
Izjema, da lahko občine, država, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije oblikujejo svoje rezervne sklade v okviru svojih namenskih sredstev (41. člen SZ-1[1]) in v tem primeru niso dolžne vplačevati v rezervne sklade, oblikovane za posamezno stavbo, ne pomeni, da ti lastniki stanovanj niso dolžni ob izstavitvi računa plačati svojega deleža stroška.
Tudi v primerih, ko posamezni lastniki oblikujejo svoje rezervne sklade, mora upravnik v svojih evidencah voditi točne podatke glede višine rezervnega sklada za stanovanja, katerih lastniki so oblikovali ločene rezervne sklade. Upravnik mora lastnike stanovanj, ki oblikujejo svoje rezervne sklade obvestiti o vseh morebitnih sprejetih sklepih etažnih lastnikov glede načina gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, ter o morebitnih povišanih vplačilih.
Javni subjekti, lastniki posameznih delov v večstanovanjskih stavbah, morajo pokriti vse stroške v svojem deležu, kadar pride do plačila določenega računa iz sredstev rezervnega sklada. Če stroška ne plačajo v roku, jih upravnik prav tako pozove k plačilu in v primeru izvršbe plačajo zamudne obresti in stroške postopka.
Prav tako morajo sredstva rezervnega sklada nakazati na račun rezervnega sklada večstanovanjske stavbe, ko pride do prenosa lastninske pravice (npr. prodaje) njihovega stanovanja. Stanovanjski zakon namreč eksplicitno določa, da se tudi za lastnike iz drugega odstavka 41. člena SZ-1 smiselno uporabljajo določbe Stanovanjskega zakona, ki sicer urejajo rezervni sklad (41. do 46. člen zakona).
Občine, država, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, ki imajo oblikovane svoje rezervne sklade v okviru svojih namenskih sredstev in v tem primeru niso bile dolžne vplačevati v rezervne sklade, oblikovane za posamezno večstanovanjsko stavbo, kjer imajo v lasti stanovanja, morajo torej ob prenosu lastninske pravice (npr. prodaji) stanovanja sredstva vedno vplačati v rezervni sklad stavbe (ne glede na pravno obliko novega lastnika).
Menimo, da je ureditev v Stanovanjskem zakonu primerna in ob zakonitem ravnanju deležnikov ni na škodo etažnih lastnikov, ki so obvezani vplačevati v rezervni sklad stavbe.
[1] Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US, 61/24 in 57/25)