12. 3. 2026
Odziv Ministrstva za pravosodje
Državljan navaja, da je Republika Slovenija že uvedla sistem, po katerem Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izvaja posege v določene dohodke, vključno s socialnimi transferji, pri večkratnih storilcih prekrškov in predlaga, naj se podoben mehanizem uporabi tudi v primerih, ko prejemniki socialne pomoči kljub prejemanju javnih sredstev ne poravnavajo svojih obveznosti do drugih oseb, bodisi posameznikov, podjetij ali drugih subjektov, in imajo zoper sebe odprte izvršbe. Državljan predlaga, da naj FURS pridobi pristojnost za izvajanje posegov v socialne dohodke, kot je denarna socialna pomoč, kadar ima prejemnik socialne pomoči pravnomočno potrjene in odprte izvršbe do tretjih oseb, torej do posameznikov, podjetij ali drugih subjektov. Pri tem naj se poplačilu izvršb nameni del denarne socialne pomoči, prejemniku mora vedno ostati zakonsko določen minimalni znesek za osnovno preživetje, del denarne pomoči se lahko nadomesti z materialno ali namensko pomočjo, posebna zaščita mora biti zagotovljena otrokom, invalidom in drugim ranljivim skupinam, v izjemnih primerih, kot so bolezen, nezmožnost za delo ali druge objektivne okoliščine pa mora biti omogočena tudi individualna presoja.
Ministrstvo za pravosodje v zvezi s predlogom pojasnjuje, da sistem, po katerem davčni organ oziroma FURS izvaja posege v določene dohodke, vključno s socialnimi transferji, pri večkratnih storilcih prekrškov, ureja Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)[1] in sicer v 8. členu. Navedena določba se nanaša na aktivnosti davčnega organa – FURS v postopku davčne izvršbe, v katerem se izterjujejo neplačane davčne obveznosti dolžnikov ter nekatere nedavčne obveznosti, med katerimi so tudi globe po Zakonu o prekrških[2]. Določba v prvem odstavku natančneje določa, da do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, ne glede na 3. točko 159. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)[3] iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo.
Ureditev, po kateri se predlog državljana zgleduje in predlaga njeno razširitev, torej obstaja v okviru davčnega postopka, v katerem izvršbo opravlja FURS. Ministrstvo za pravosodje je pristojno za podajo pojasnil in urejanje področja izvršbe, ki jo vodijo sodišča na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)[4]. FURS, katere aktivnosti naj bi se po predlogu razširile, pa v postopku po ZIZ nima nobene vloge.
Glede na to, da državljan predlaga nove pristojnosti FURS, menimo, da se mora do predloga opredeliti primarno Ministrstvo za finance, glede na to, da se predlog nanaša na poseganje v socialne transferje, pa tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Dodajamo še, da je zoper določbo 8. člena ZNUZJV, ki naj bi se po predlogu državljana nadgradila oziroma razširila, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije dne 13. 2. 2026 podal zahtevo za oceno ustavnosti, in predlagal prednostno obravnavo zadeve in njegovo začasno zadržanje.[5] Tudi iz tega razloga je po mnenju Ministrstva za pravosodje razprava glede širitve rešitev, ki jih vsebuje ZNUZJV, na področje civilne izvršbe, kot jo predlaga državljan, pred odločitvijo ustavnega sodišča v tej zadevi neprimerna.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelj ugotavlja, da denarna socialna pomoč ne sme predstavljati varnega zavetja pred odgovornostjo do drugih ljudi. Če ima posameznik odprte izvršbe do tretjih oseb, mora država zagotoviti učinkovit in pravičen mehanizem posega tudi v socialne dohodke. Finančna uprava Republike Slovenije ima znanje, podatke in orodja, da tak sistem izvaja zakonito, pregledno in učinkovito. Predlagatelj predlaga, da Finančna uprava Republike Slovenije pridobi pristojnost za izvajanje posegov v socialne dohodke, kot je denarna socialna pomoč, kadar ima prejemnik socialne pomoči pravnomočno potrjene in odprte izvršbe do tretjih oseb, torej do posameznikov, podjetij ali drugih subjektov. Finančna uprava Republike Slovenije bi posege izvajala po enotnem in preglednem postopku, z avtomatskimi in sorazmernimi odtegljaji dela socialnega dohodka, ki bi se neposredno nakazovali upnikom. Del denarne socialne pomoči se nameni poplačilu izvršb, pri čemer mora prejemniku vedno ostati zakonsko določen minimalni znesek za osnovno preživetje. V primerih ugotovljenega prikrivanja dohodkov ali izogibanja sodelovanju se lahko del denarne pomoči nadomesti z materialno ali namensko pomočjo. Ukrepi morajo biti sorazmerni in socialno vzdržni. Posebna zaščita mora biti zagotovljena otrokom, invalidom in drugim ranljivim skupinam. V izjemnih primerih, kot so bolezen, nezmožnost za delo ali druge objektivne okoliščine, mora biti omogočena individualna presoja.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) z vidika predlaganega posega z izvršbo na denarno socialno pomoč tudi, kadar ima prejemnik socialne pomoči pravnomočno potrjene in odprte izvršbe do tretjih oseb (posameznikov, podjetij ali drugih subjektov), podaja naslednji odgovor.
Ministrstvo predloga ne podpira. Predlagana ureditev posega v temeljna načela socialne politike, ki izhajajo iz ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti ter načela nedotakljivosti minimalnih sredstev, potrebnih za preživetje posameznika in gospodinjstva.
Veljavni sistem socialnih pomoči je vzpostavljen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri osnovnem preživetju v okoliščinah, na katere ne more vplivati. Sistem hkrati ustrezno ureja posledice, če posameznik ali družina ne izpolnjuje pogojev za upravičenost do pravice ali če denarne socialne pomoči ne nameni za preživetje (možnost izplačila v naravi). Denarna socialna pomoč je torej zadnja varovalka pred materialno prikrajšanostjo in socialno izključenostjo. Vsakršno sistematično poseganje v ta sredstva lahko ogrozi osnovni življenjski standard posameznikov, zlasti najbolj ranljivih, kar je v nasprotju z načeli socialne države.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Uradni list RS, št. 93/25; v nadaljnjem besedilu: ZNUZJV) zdaj sicer omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč, do katere je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo. Vendar ministrstvo poudarja, da navedeni ukrep (ki sodi v pristojnost Ministrstva za finance) predstavlja samo začasni ukrep, katerega cilj je doseči zmanjšanje splošne kriminalitete na področju kaznivih dejanj in prekrškov ter ponovno vzpostavitev javnega reda in miru v lokalnem okolju. Splošni namen pravil o nezarubljivih prejemkih je preprečiti, da bi posameznik zaradi izvršbe ostal brez sredstev za osnovno preživetje.
Socialna država mora posamezniku v stiski zagotoviti zaščiten prostor minimalne ekonomske varnosti, znotraj katerega lahko stabilizira svoje življenje in ureja druge osebne ali finančne okoliščine. Posegi v denarno socialno pomoč zaradi poplačila zasebnih obveznosti bi ta prostor bistveno zmanjšali ter lahko povzročili poglabljanje revščine oziroma povečanje dolgotrajne odvisnosti od denarne socialne pomoči, saj gospodinjstva izgubijo sposobnost izhoda iz revščine, povečanje tveganja brezdomstva in socialne izključenosti. Predlagana rešitev tako ne bi imela pozitivnih učinkov na dolžniško disciplino; nasprotno, ustvarila bi lahko dodatne stroške za državo, povezane s potrebo po interventnih socialnih in zdravstvenih ukrepih.
Predlog je tudi z vidika varovanja človekovega dostojanstva, zasebnosti in minimalnega življenjskega standarda prekomeren in predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do denarne socialne pomoči.
Centri za socialno delo kot že navedeno zgoraj že izvajajo preverjanje materialnega položaja, spremljajo življenjske okoliščine posameznika ali družine ter lahko ob neizpolnjevanju obveznosti (kadar obstaja velika verjetnost, da posameznik ali družina denarnega prejemka ne bo namenila za osnovne življenjske potrebe in bi bila lahko ogrožena socialno-ekonomska varnost posameznika, družine ali otroka) omejijo pravico do denarne socialne pomoči, in sicer s sklenitvijo dogovora o aktivnem reševanju socialne problematike in izplačilom v naravi. Za razliko od predlagane rešitve to poteka individualizirano (ob uporabi diskrecijske pravice in presoji vsakokratnih konkretnih okoliščinah), strokovno in ob upoštevanju načela sorazmernosti.
Sistematični posegi v denarno socialno pomoč zaradi izvršb do tretjih oseb bi bili glede na navedeno v nasprotju z ustavnimi načeli, veljavno zakonodajo in temeljnimi načeli socialne države, obenem pa bi lahko poslabšali socialni položaj najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Ministrstvo meni, da je ureditev, ki zagotavlja zaščito minimalnih sredstev za preživetje, nujna za vzdrževanje socialne varnosti ter preprečevanje poglabljanja revščine. Treba je krepiti strokovno delo na centrih za socialno delo, tako da bodo strokovni delavci lahko še bolje prepoznavali kompleksnost različnih situacij in ovir prejemnikov denarne socialne pomoči ter izvajali več strokovnega dela.
Odziv Ministrstva za finance
Predlagatelj predlaga uvedbo sistema, po katerem bi Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) izterjevala terjatve, ki jih imajo posamezniki, podjetja in drugi subjekti zoper osebe, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Po predlogu bi bili denarni prejemki iz naslova denarne socialne pomoči v izvršilnem postopku omejeni. Na ta način socialna pomoč po mnenju predlagatelja ne bi več predstavljala varnega zavetja pred odgovornostjo do drugih ljudi. Predlagatelj meni, da mora država zagotoviti učinkovit in pravičen mehanizem tudi s posegom v socialne dohodke, če ima posameznik odprte izvršbe do tretjih oseb, FURS pa ima znanje, podatke in orodja, da tak sistem izvaja zakonito, pregledno in učinkovito.
Ministrstvo za finance pojasnjuje, da državna uprava kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge. To so naloge, ki so povezane z upravljanjem družbe. Državna uprava na podlagi Zakona o državni upravi[6], sistemskega predpisa, ki ureja organizacijo in delovanje državne uprave v Sloveni, opravlja naloge pri sodelovanju pri oblikovanju politik, izvršilne naloge, naloge inšpekcijskega nadzora, naloge spremljanja stanja družbe, razvojne naloge, naloge zagotavljanja javnih služb.
Temeljna naloga FURS, kot upravnega organa, je pobiranje obveznih dajatev in izterjava določenih nedenarnih nedavčnih obveznosti. Zakon o finančni upravi v prvi točki 2. člena določa, da v tem zakonu uporabljen pojem obvezna dajatev vključuje pojem davka, kot je opredeljen z zakonom, ki ureja davčni postopek, uvozne in izvozne dajatve, predpisane s predpisi Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), prispevke za socialno varnost in druge dajatve, ki so prihodek ene od blagajn javnega financiranja ali proračuna EU in so s posebnim predpisom predpisane kot splošno obvezne ter za pobiranje katerih je pristojna finančna uprava. Obvezna dajatev vključuje tudi koncesijsko dajatev, če je za finančni nadzor v zvezi z njo v skladu s posebnim predpisom pristojna finančna uprava, druge denarne nedavčne obveznosti so obveznosti, ki niso obvezne dajatve iz 1. točke tega člena, za izterjavo katerih je v skladu z zakonom pristojna finančna uprava.
FURS opravlja izterjavo denarnih obveznosti s področja upravnega (javnega) prava po določilih Zakona o davčnem postopku[7]. Predmet izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Na dolžnikovo nepremično premoženje in na delež družbenika v družbi je mogoče poseči pod pogojem, če dolga ni mogoče izterjati iz dolžnikovih denarnih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja. Izvršbo na ta predmeta opravi sodišče po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZIZ).[8] ZIZ določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Gre za terjatve, ki jih imajo fizične oziroma pravne osebe drug do drugega.
FURS po naravi stvari ne more opravljati prisilne izterjave terjatev iz civilnopravnega razmerja, tj. razmerja med fizičnimi oziroma pravnimi osebami. To izhaja iz osnovnega razlikovanja med
javnim in zasebnim pravom. Upravno (javno) pravo ureja razmerja med nadrejenimi nosilci oblasti in posamezniki (fizičnimi ter pravnimi subjekti), zasebno pravo pa enakopravna razmerja med posamezniki in pravnimi subjekti. Če povzamemo, prisilno izterjavo terjatev iz civilnopravnega razmerja, tj. razmerja med fizičnimi oziroma pravnimi osebami, opravljajo sodišča, ne pa upravni organi, med katere sodi tudi FURS.
[1] Uradni list RS, št. 93/25.
[2] 202. člen Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24, 100/25 – ZS-1 in 10/26.
[3] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25.
[4] Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US, 81/22 – odl. US in 100/25 – ZS-1.
[5] www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/zaradi-izvrsb-na-socialno-pomoc-varuh-zahteva-presojo-ustavnosti-in-zacasno-zadrzanje-8.-clena-sutarjevega-zakona
[6] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 – ZOUL
[7] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25.
[8] Uradni list, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US, 81/22 – odl. US in 100/25 – ZS-1.