23. 4. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Veljavna ureditev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo
Pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo je pravica iz socialnega zavarovanja, ki je urejena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23, 62/24 – ZUOPUE, 70/25 in 83/25, v nadaljnjem besedilu: ZUTD). ZUTD ureja pravne podlage, na katerih se obvezno in prostovoljno zavarujejo zavarovanci vključeni, v različne delovno pravne oblike in na podlagi zavarovanja uresničujejo pravice po tem zakonu. V tretjem odstavku 3. člena določa, da je temeljni cilj in namen zakona zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Načelo vzajemnosti in solidarnosti je temelj, na katerem je zgrajeno področje celotne socialne varnosti in socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji in izključuje krivdo ali voljo zavarovanca za nastanek socialnega zavarovalnega primera.
V drugem odstavku 63. člena ZUTD ureja in taksativno našteva razloge, zaradi katerih zavarovanci, ko postanejo brezposelni, ne morejo pridobiti pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in so vezani na razloge za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, kot jih ureja zakon, ki ureja delovna razmerja in temeljna načela tega zakona, po katerih se pravico do denarnega nadomestila pridobi, če je brezposelnost nastala brez volje ali krivde zavarovanca. Ti razlogi so podani, če je pogodba o zaposlitvi prenehala:
- na podlagi pisnega sporazuma;
- zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;
- zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;
- zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;
- zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;
- zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva;
- če starejšemu delavcu, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja, ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pa je dal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
- če delavec v času odpovednega roka neupravičeno odkloni novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec ali zavod pri drugem delodajalcu;
- zaradi prenehanja funkcije ali imenovanja nosilca javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, pa delavec ni uveljavljal pravice do vrnitve na delo v skladu s predpisi.
Kljub taksativno naštetim razlogom ZUTD vseeno omogoča pridobitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v primerih, določenih v tretjem odstavku 63. člena, če pogodba o zaposlitvi preneha:
- zavarovancu, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi preselitve in zaposlitve njegovega zakonca ali osebe, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom;
- zavarovancu, ki redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se mu pri spremembi delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja, iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi;
- enemu od staršev, ki redno odpove ali se sporazume o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi nege in varstva štirih ali več otrok, ki je uveljavil pravico do plačila prispevkov za socialna zavarovanja po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ko mu ta pravica preneha.
V drugi alineji drugega odstavka 63. člen ZUTD ureja institut pridobitve pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov.
V zakonu o delovnih razmerjih so v 6. členu določene osebne okoliščine, zaradi katerih velja prepoved diskriminacije tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, med katerimi je npr. tudi zdravstveno stanje delavca.
Predlog
Predlagatelj predlaga, da se prouči sprememba zakona, ki ureja pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (ZUTD) za primere, ko delavec na delovnem mestu poda odpoved zaradi zdravja, selitve ali nevzdržnih razmer na delovnem mestu.
Po mnenju pobudnika je takšen delavec kaznovan z ničelnim dohodkom, čeprav je leta plačeval prispevke in ob takšnem primeru ostane brez kakršne koli varnosti. Pobudnik predlaga, da ima delavec, ki ima vsaj 5 let delovne dobe, v primeru odpovedi iz upravičenih razlogov za zagotavljanje minimalne varnosti, pravico do denarnega nadomestila do 3 mesece, da si lahko v tem času poišče novo zaposlitev. Predlagano ureditev pobudnik utemeljuje z razlogi, da zdravje ne sme biti razlog za revščino, ljudje ne smejo ostajati v slabih ali ponižujočih delovnih razmerah in ker si vsak, ki je leta delal in prispeval, zasluži možnost dostojnega prehoda v novo zaposlitev.
Mnenje
Pri urejanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo veljavna zakonodaja izhaja iz temeljnih načel urejanja socialnovarstvenih pravic, ki se v okviru pristojnosti zakona, ki ureja delovna razmerja, urejajo ravno iz razlogov, da se delavcem nudi zaščito pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ob nastopu bolezni ali drugih okoliščin, ko delavec s svojim delom ne more zagotavljati sredstev za preživljanje in so del tako imenovane zaščitniške zakonodaje delavcev, ki so na trgu dela šibkejši člen. Tudi po ustavnih določilih mora država skrbeti za urejanje področja dela in pravic socialnega zavarovanja. Predlog pobude pa posega ravno na to področje odpovedi pogodbe o zaposlitvi in pridobljenih pravic, ki je sicer z zakonom regulirano, in delavce ščiti pred odpovedjo in socialno stisko in s tem preprečuje zlorabe ali škodna ravnanja.
Obstoječa ureditev področja denarnega nadomestila med brezposelnostjo zagotavlja varnost zavarovancev, ki si s svojim delom brez njihove krivde ali brez njihove volje z delom ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, s pobudo pa se posega ravno na temeljno področje urejanja teh razmerij. Predlagano ureditev pobudnik utemeljuje z razlogi, da zdravje ne sme biti razlog za revščino, ljudje ne smejo ostajati v slabih ali ponižujočih delovnih razmerah in ker si vsak, ki je leta delal in prispeval, zasluži možnost dostojnega prehoda v novo zaposlitev.
Okoliščine, ki jih navaja pobuda in vodijo delavca v odpoved npr. iz zdravstvenih razlogov, so po mnenju ministrstva glede na navedeno, lahko le subjektivne narave in jih iz vidika načel socialne varnosti ni utemeljeno zakonsko urejati na predlagan način. Enako velja tudi za odpoved v primeru razloga selitve. Ta razlog je sicer pri zagotavljanju socialne varnosti v primeru selitve zaradi zaposlitve zakonca zavarovanca v drugem kraju, ki je od kraja prebivanja zavarovanca oddaljen več kot uro in pol vožnje v eno smer z javnim prevoznim sredstvom upoštevan, vendar samo pri zakoncu oz. osebi, s katero najmanj eno leto živi v zunajzakonski skupnosti, kar je skladno z zagotavljanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo v primerih, ko brezposelnost nastopi brez krivde ali volje zavarovanca. Nevzdržne delovne razmere se iz razlogov urejanja delovno pravnih razmerij in zavarovanja za primer brezposelnosti, po katerem se denarno nadomestilo zagotavlja zavarovancem, ki so brez zaposlitve ostali brez svoje krivde ali brez svoje volje, po mnenju ministrstva, ravno tako ne more urejati kot del sistema zagotavljana denarnega nadomestila med brezposelnostjo, saj je država, kot pravna država z ustavo zavezana urejati ta razmerja in zagotavljati pogoje za dostojno delo.
S predlagano pobudo bi se po mnenju ministrstva zaščitni elementi delovnega razmerja, ki so predmet urejanja zakona, ki ureja delovna razmerja v povezavi z zakonom, ki ureja denarna nadomestila med brezposelnostjo brez dvoma v celoti ali deloma izničili, saj bi priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo v predlaganih okoliščinah pomenilo odklon od temeljnih načel socialne varnosti, postolatov delovnega razmerja in zagotavljanja socialne varnosti. Iz navedenih razlogov ministrstvo predlogu za spremembo zakona z ureditvijo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo do 3 mesece za zavarovanca, ki ima vsaj 5 let delovne dobe, v primeru odpovedi iz upravičenih razlogov, ni naklonjeno, saj razlogi, ki so predlagani niso upravičeni razlogi, po katerih se prizna pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.