Usklajevanje bruto plač v gospodarstvu in javnem sektorju glede na minimalno plačo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači (ZMinP) (Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18) mora delavec za opravljeno delo v polnem delovnem času prejeti izplačilo plače najmanj v višini minimalne plače (1481,88 evra bruto v 2026), pri čemer se povračila stroškov, dodatki za delovno in poslovno uspešnost ter drugi dodatki ne smejo šteti kot del tega izplačila. Zakon govori zgolj o izplačilu končne plače, ne pa o sistematizaciji delovnih mest pri delodajalcih, kjer so osnovne plače, na podlagi katerih se praviloma računa dodatke, lahko nižje od minimalne. V primeru, ko je osnovna plača delavca v pogodbi o zaposlitvi nižja od minimalne plače mora delodajalec ob izplačilu plače delavcu izplačati najmanj zakonsko določeno minimalno plačo. Razliko do zneska minimalne plače mora doplačati delodajalec.

Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Ur. l. RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS) v 127. členu določa, da se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Prav tako določa, da se delovna uspešnost delavca določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ob navedenem določa dodatke, ki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in dodatek za delovno dobo. Urejanje morebitnih ostalih dodatkov prepušča predstavnikom delavcev in predstavnikom delodajalcev. ZDR-1 v ničemer ne določa višine plač posameznikov, temveč je to prepuščeno kolektivnemu dogovarjanju predstavnikov delavcev (sindikatov) in delodajalcev na nacionalni ali panožni ravni ali ravni konkretnega delodajalca v skladu z Zakonom o kolektivnih pogodbah – ZKolP (Ur. l. RS, št. št. 43/06 in 45/08 – ZArbit).

Predstavniki delavcev in delodajalcev tako svobodno in avtonomno določajo višino osnovnih plač v posameznih tarifnih razredih kolektivnih pogodb bodisi na nacionalni ravni, panožni ravni ali ravni konkretnega podjetja. Obstoječi pravni okvir tako že dopušča izvedbo določitve usklajevanja osnovnih plač z višino minimalne plače. Morebitna realizacija le-tega pa je v celoti v domeni delavcev in delodajalcev na ravni podjetja ali njihovih predstavnikov v okviru kolektivnega dogovarjanja.

Izpostavljamo, da je v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju - ZSTSPJS (Uradni list RS, št. 95/24) vsakokratna veljavna minimalna plača postala najnižja osnovna plača v javnem sektorju. V zasebnem sektorju podobno ureditev vsebuje Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 110/13, 52/16, 4/18, 2/19, 168/20, 5/22, 156/22, 121/23, 52/24, 95/24 in 47/25). Ta že vsebuje tarifne razrede, kjer je izhodiščna osnovna plača prvega razreda enaka vsakokratni minimalni plači. Ministrstvo pa skuša tovrstne spremembe spodbuditi tudi v drugih delih zasebnega sektorja, a je te mogoče doseči le na podlagi širokega konsenza v socialnem dialogu