Usklajevanje bruto plač v gospodarstvu in javnem sektorju glede na minimalno plačo
V zadnjih letih smo priča pogostim dvigom minimalne plače, kar je sicer razumljiv ukrep za zaščito socialno najšibkejših, vendar ima hkrati tudi neželen stranski učinek. Zaradi neustreznega sistema usklajevanja plač se razlike med minimalno plačo in ostalimi plačami postopno brišejo, kar vodi v stanje, ko je vse več zaposlenih – kljub različni odgovornosti, znanju in zahtevnosti dela – plačanih le malo nad minimalno plačo.
Posledica tega je razvrednotenje zahtevnejših delovnih mest, upad motivacije zaposlenih ter povečano nezadovoljstvo tako v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju.
Predlog rešitve
Predlagam, da se ob sklenitvi vsake pogodbe o zaposlitvi jasno določi razmerje plače glede na minimalno plačo, izraženo v odstotkih.
Primer:
Bruto plača zaposlenega znaša X €
To predstavlja npr. 130 % povprečne letne minimalne plače
To razmerje (odstotek) se nato ohranja tudi ob vseh prihodnjih dvigih minimalne plače.
Ključna načela predloga
Dvig minimalne plače avtomatsko pomeni sorazmeren dvig vseh plač, glede na dogovorjeno razmerje.
Tak dvig ne šteje kot:
redna letna uskladitev plače,
uskladitev z inflacijo,
individualno ali kolektivno povišanje plače zaradi uspešnosti.
Redna pogajanja, napredovanja in nagrajevanja ostanejo ločeni mehanizmi.
Prednosti predlaganega sistema
Ohranitev realnih razmerij med plačami glede na zahtevnost dela.
Večja pravičnost in preglednost plačnega sistema.
Večja motivacija zaposlenih in večje zaupanje v sistem.
Manj socialnih napetosti med zaposlenimi.
Enostavnejše in bolj predvidljivo načrtovanje stroškov dela za delodajalce in državo.
Zaključek
Dvig minimalne plače mora ostati socialni korektiv, ne pa mehanizem, ki postopno izenačuje vsa delovna mesta. S sistemom vezave plač na odstotek minimalne plače bi dolgoročno zagotovili stabilen, pravičen in vzdržen plačni sistem tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.