Ureditev prosjačenja in nadlegovanja v javnem prostoru zaradi varovanja javnega reda, varnosti in dostojanstva uporabnikov javnih površin
Predlog ureditve ravnanja v javnem prostoru
Predlagam, da Republika Slovenija sprejme pravila, ki bi jasno določila, v katerih primerih je dopustno zbiranje denarnih prispevkov ali druga ravnanja, pri katerih posamezniki nagovarjajo mimoidoče, ter kdaj takšna dejanja presegajo mejo dopustnega in posegajo v varnost, nemoten prehod ali osebno integriteto uporabnikov javnega prostora.
Ureditev bi se uporabljala za vse osebe, ne glede na njihov socialni položaj ali motiv, in bi bila usmerjena izključno v varovanje javnega reda ter preprečevanje nadlegovanja.
Razlogi za ureditev
V Sloveniji trenutno ni enotnega pravnega okvira, ki bi urejal situacije, ko posamezniki v javnem prostoru z vztrajnim nagovarjanjem, fizičnim približevanjem ali organiziranim delovanjem povzročajo nevšečnosti ali nevarnost drugim. Pristojni organi lahko ukrepajo le v omejenem obsegu, kar pomeni, da številni primeri ostajajo neurejeni, zlasti kadar:
• posameznik ovira prehod ali zadržuje ljudi na ozkih površinah,
• se dejavnost odvija na občutljivih mestih, kot so vhodi v ustanove ali območja z večjo koncentracijo ranljivih oseb,
• gre za vztrajno ali vsiljivo nagovarjanje,
• je prisotno sledenje, dotikanje ali druga oblika pritiska,
• obstajajo znaki organiziranega delovanja ali izkoriščanja tretjih oseb.
V številnih evropskih državah so takšne okoliščine že posebej urejene, saj se obravnavajo kot vprašanje javne varnosti in zaščite dostojanstva uporabnikov javnega prostora.
Primerjalni pregled evropskih ureditev
Nemčija: številne dežele prepovedujejo vsiljivo nagovarjanje in zbiranje denarja na lokacijah, kjer to predstavlja tveganje ali motnjo.
Avstrija: v več mestih je prepovedano organizirano ali nadležno prosjačenje ter vključevanje otrok.
Italija: občine pogosto omejujejo takšna ravnanja na turističnih in prometnih območjih ter v bližini finančnih ustanov.
Francija: prepovedane so oblike, ki vključujejo zastraševanje, skupinsko delovanje ali uporabo živali.
Španija: večja mesta prepovedujejo ravnanja, ki ovirajo prehod ali vključujejo ranljive osebe.
Skupna značilnost teh ureditev je, da ne posegajo v pravico posameznika do izražanja ali socialne stiske, temveč urejajo način ravnanja v javnem prostoru, kadar to vpliva na druge.
Ustavnopravni vidik
Slovenska ustava dopušča omejitve, kadar so potrebne za zaščito pravic drugih, javnega reda ali varnosti. Predlagana ureditev bi bila usmerjena izključno v preprečevanje nadlegovanja in nevarnih situacij ter bi bila sorazmerna, saj ne bi posegala v osebne okoliščine posameznika, temveč bi urejala vedenje v javnem prostoru.
Predlog normativnih določb
1. člen – Namen
Ta akt določa pravila ravnanja v javnem prostoru v primerih, ko posamezniki z nagovarjanjem ali drugimi oblikami interakcije z mimoidočimi povzročajo motnje, nevarnost ali posegajo v dostojanstvo drugih.
2. člen – Nedopustne oblike ravnanja
Prepovedana so ravnanja, ki vključujejo:
• vsiljivo približevanje ali fizični stik,
• sledenje ali ponavljajoče nagovarjanje po zavrnitvi,
• verbalne pritiske ali zastraševanje,
• kakršenkoli način, ki povzroča občutek ogroženosti.
3. člen – Občutljive lokacije
Ravnanja iz prejšnjega člena niso dovoljena na mestih, kjer lahko povzročijo posebno tveganje ali motnjo, zlasti:
• v bližini finančnih ustanov,
• na vhodih v trgovine, javne ustanove in zdravstvene objekte,
• na prometnih točkah in v javnem prevozu.
4. člen – Organizirano delovanje
Prepovedano je organizirano ali vodeno zbiranje denarja oziroma napeljevanje drugih oseb k takšnemu ravnanju.
5. člen – Ranljive osebe
Ni dovoljeno vključevanje otrok ali drugih ranljivih oseb v takšna ravnanja.
6. člen – Ukrepi pristojnih organov
Pristojni organ lahko osebo opozori, zahteva prenehanje ravnanja ali jo odstrani z območja, če to povzroča motnjo, nevarnost ali nadlegovanje.
7. člen – Sankcije
Za kršitve določb tega akta se izreče globa v skladu s predpisi o prekrških.
Sklep
Predlagana ureditev bi zagotovila jasna pravila za ravnanje v javnem prostoru, okrepila varnost in zaščitila dostojanstvo vseh uporabnikov javnih površin. Ukrepi so sorazmerni, skladni z evropskimi praksami in ne posegajo v temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v socialni stiski.