16. 3. 2026
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Analiza veljavne ureditve področja nadarjenih
Izobraževanje nadarjenih učencev ureja Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 - uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13, 46/16 - ZOFVI- K, 49/16 - popr., 76/23, 16/24, 54/25) v 11. členu, kjer je navedeno, da so nadarjeni učenci učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Osnovna šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v ustrezno dejavnost razširjenega programa.
V 36. členu Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 - uradno prečiščeno besedilo, 6/18 - ZIO-1, 68/17, 46/19, 95/23 - ZIUOPZP, 53/24) je določeno, da lahko šola nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti.
V 57. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17, 46/19, 95/23 - ZIUOPZP, 53/24) je določeno, da lahko šola nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti.
Prepoznavanje nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalno del z njimi poteka po Konceptu prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, ki je strokovni dokument Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Strokovni svet RS za splošno vzgojo in izobraževanje se je s konceptom seznanil na 245. seji dne 19. 6. 2025, k dokumentu pa je mnenje podalo tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Dokument predstavlja posodobitev prejšnjih konceptov za osnovno in srednjo šolo ter z vključitvijo posebnega poglavja o prepoznavanju otrok z visokimi potenciali v vrtcu vzpostavlja enovit koncept za vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo.
Koncept temelji na sodobnih znanstvenih in strokovnih spoznanjih o prepoznavanju nadarjenih in vzgojno-izobraževalnem delu z njimi. Njegov temeljni smisel je načrtno in stalno sistematično prepoznavanje nadarjenosti ter načrtovanje in izvajanje individualiziranega in personaliziranega vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih in šolah, z namenom zagotavljanja takšnega učnega okolja, v katerem lahko vsak otrok, učenec oziroma dijak optimalno napreduje v osebnem razvoju v skladu s svojimi potenciali, vrednotami, cilji in učnimi zmožnostmi. Dokument poudarja tudi pomen visoke in kakovostne izobrazbe nadarjenih ter spodbujanja njihovega celostnega osebnega razvoja.
V dokumentu je nadarjenost opredeljena kot raznolika in dinamična. Lahko se nanaša na splošna ali specifična področja, med posamezniki in znotraj posameznika pa se kaže različno. Pri prepoznavanju nadarjenosti dokument zagovarja procesni pristop, saj ocenjevanje nadarjenosti ni razumljeno kot enkraten dogodek, temveč kot trajajoč proces, pri katerem je pomembno upoštevati tudi osebnostni, družinski, družbeni, šolski in učni kontekst. Ustvarjalnost je v dokumentu vključena v pojem nadarjenosti kot njen sestavni del.
Med temeljnimi posodobitvami dokument navaja, da se način in obdobje prepoznavanja visokih potencialov ter identifikacija nadarjenosti prilagajata razvojni stopnji učenca ter vrsti nadarjenosti. Prepoznavanje visokih potencialov se začenja že v vrtcu, v osnovni šoli pa poteka kot kontinuiran proces od prvega razreda dalje in se nadaljuje v srednji šoli. Pri nominaciji in identifikaciji se uporabljajo selektivno izbrani načini, metode in instrumenti, pri čemer se upoštevajo tudi profili nadarjenih ter tveganja pri prepoznavanju. Med stopnjo opazovanja in nominacije ter stopnjo identifikacije je umeščena stopnja razvijanja potencialov. Predvidena pa je tudi posodobitev psihodiagnostičnih instrumentov.
Učitelj sistematično opazuje učence in dijake ter si prizadeva prepoznati tiste, ki kažejo znake nadarjenosti. Pri tem lahko uporablja različna orodja, kot so kontrolne liste, anekdotski zapiski, lestvice za ocenjevanje znakov nadarjenosti za učitelje, športno-vzgojni karton in drugi kazalniki. Dokument posebej poudarja, da vsi potencialno nadarjeni učenci ali dijaki ne kažejo vseh znakov nadarjenosti ter da je treba biti pozoren tudi na posamezne ali specifične znake nadarjenosti in se izogibati vplivu splošnih mnenj o učencu. Dokument navaja, da je posebno pozornost treba nameniti prepoznavanju znaku nadarjenosti pri učencih/dijakih iz ranljivih skupin in dvojno izjemnim. Prva stopnja v procesu prepoznavanja je opazovanje, ki se zaključi z nominacijo. Sledi druga stopnja razvijanje in spremljanje potencialov. Proces se zaključi s tretjo stopnjo, to je identifikacija.
Po nominaciji učenec ali dijak začne dokumentirati svoje delo in dosežke v mapi dosežkov. Druga stopnja prepoznavanja je namenjena sistematičnemu razvoju prepoznanih potencialov učencev/dijakov pri pouku in v dejavnostih izven pouka. Na tej stopnji se izvajajo prilagojeni didaktični pristopi, prilagoditve, spodbujanje ustvarjalnosti in višjih ravni mišljenja in zagotavljanje možnosti diferenciacije, individualizacije in personalizacija učenja. Starši ne morejo neposredno predlagati nominacije svojih otrok, lahko pa opozorijo na znake nadarjenosti, ki jih opažajo v domačem okolju ali pri zunajšolskih dejavnostih.
Na področju vzgojno-izobraževalnega dela dokument poudarja inkluzivne pristope ter diferenciacijo, individualizacijo in personalizacijo učenja. Navaja, da vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi večinoma poteka v skupinah vrstnikov in v rednih oddelkih. Takšno delo mora biti intelektualno dovolj zahtevno, podprto z informacijsko tehnologijo ter povezano s personaliziranimi učnimi zadolžitvami, ki spodbujajo ustvarjalnost, motivacijo za samostojno učenje, raziskovanje ter reševanje odprtih in avtentičnih problemskih situacij. Dokument predvideva tudi dodatne obogatitvene programe in dejavnosti ter možnost občasnega dela v homogenih skupinah v okviru fleksibilne diferenciacije. Posebna pozornost je namenjena tudi možnosti hitrejšega napredovanja, in razredni akceleraciji, v dokumentu navedena predmetna akceleracija pa v praksi še nima sistemske podpore.
Med pomembnimi poudarki dokument navaja tudi mentorsko delo, vlogo pedagoškega koordinatorja za delo z nadarjenimi ter večjo vlogo zunanjih strokovnjakov v procesu prepoznavanja in razvijanja visokih potencialov. Posebej izpostavlja pomen razvijanja avtonomnega in odgovornega učenca, razvijanja veščin za samouravnavanje procesa učenja. Zato se za vse nominirane in identificirane nadarjene uvaja mapa dosežkov, v vrtcu pa se poudarja pomen listovnika otroka.
Za identificirane nadarjene učence v osnovni šoli se uvajajo personalizirani načrti vzgojno-izobraževalnega dela (PeNaD), za srednje šole pa osebni izobraževalni načrti (OIN), ki vključujejo elemente PeNaD. Oba načrta skupaj z mapo dosežkov lahko služita za refleksijo nadarjenega o njegovi izobraževalni oz. karierni poti in jih lahko povežemo tudi s področjem karierne orientacije. Učenec oziroma dijak se za načrt prostovoljno odloči. PeNaD in OIN spadata v pedagoško dokumentacijo za načrtovanje diferenciacije, individualizacije in personalizacije vzgojno-izobraževalnega dela, njuno uresničevanje in uspešnost pa se formativno spremljata in evalvirata najmanj ob polletju in ob koncu šolskega leta.
Dokument določa tudi osnovne postopkovne značilnosti priprave načrtov. V osnovni šoli strokovna izhodišča za pripravo PeNaD pripravi svetovalna služba v sodelovanju z razrednikom, PeNaD pa razrednik v sodelovanju z učencem. V njem so navedeni okvirni cilji, vsebine, oblike ter modeli diferenciacije, individualizacije in personalizacije učenja pri rednem pouku posameznega ali več predmetov ter dejavnosti razširjenega programa osnovne šole, v katere se bo učenec vključil. Z načrtom morajo soglašati tudi starši, potrjuje pa ga oddelčni učiteljski zbor. V srednji šoli strokovna izhodišča za OIN z elementi PeNaD pripravi svetovalna služba v sodelovanju z mentorjem, vsebine pa dijak oblikuje v sodelovanju z mentorjem.
Dokument kot cilj vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi določa učenčev celostni razvoj ter učinkovito realizacijo in nadaljnji razvoj nadarjenosti na splošnem in/ali specifičnem področju oziroma talentov.
Analiza predloga ter razlogi za njegovo primernost/neprimernost za nadaljnjo obravnavo
1. Predlog, da se nadarjenim učencem zagotovi sistemska strokovna pomoč, primerljiva z dodatno strokovno pomočjo (DSP)
Odgovor:
Priloženi dokument take rešitve ne predvideva. Ne uvaja pravice nadarjenih do posebne oblike strokovne pomoči, ki bi bila zasnovana po modelu DSP, niti ne opredeljuje nadarjenih kot skupine, ki bi v dokumentu pridobila primerljivo individualno strokovno storitev po posebnem pravnem režimu. Namesto tega koncept določa, da se podpora nadarjenim uresničuje predvsem znotraj rednega vzgojno-izobraževalnega dela, in sicer z diferenciacijo, individualizacijo in personalizacijo učenja, z obogatitvenimi programi, z možnostjo akceleracije, z mentorskim delom ter s svetovanjem nadarjenim učencem in dijakom.
Dokument izrecno poudarja, da prepoznavanje in razvijanje potencialov poteka kot procesna diagnostika, v kateri učitelji in drugi strokovni delavci skozi diferenciacijo, individualizacijo in personalizacijo učenja ustvarjajo tako učno okolje, da se potenciali učenca lahko pokažejo in razvijajo. Prepoznavanje nadarjenih in podpora pri razvijanju njihovih potencialov je tako opredeljeno kot naloga strokovnih delavcev šole, ki se povezujejo s starši in zunanjimi strokovnjaki.
Iz dokumenta zato izhaja, da je predvideni model podpore za nadarjene pedagoško-razvojni in organizacijsko večnivojski, ne pa model posebne individualne strokovne pomoči, primerljive z DSP.
2. Predlog uvedbe delovnega mesta »učitelj za nadarjene«
Odgovor:
Priloženi dokument takega delovnega mesta ne uvaja. Uvaja in posebej poudarja druge nosilce podpore, in sicer:
- mentorje,
- pedagoškega koordinatorja za delo z nadarjenimi,
- šolsko svetovalno službo,
- ter večjo vlogo zunanjih strokovnjakov.
Dokument mentorsko delo izrecno opredeljuje kot pomemben element podpore. Navaja, da mentorji poleg strokovnega vodenja in podpore skrbijo tudi za osebno podporo učencem pri čustvenem, motivacijskem, socialnem, vrednotnem in kariernem razvoju.
Dodatno poudarja, da mentorstvo zaradi narave dela lahko poteka le v manjših skupinah ali individualno in da bi bilo treba za kakovostno delo mentorjem ustrezno zmanjšati učno obvezo.
Iz tega sledi, da dokument podpira krepitev mentorske vloge in vlogo pedagoškega koordinatorja na šoli, ne pa uvedbe samostojnega novega delovnega mesta z nazivom »učitelj za nadarjene«.
3. Trditev o »sistemski neenakosti«, ker naj bi trenutni model nadarjene zgolj identificiral, nadaljnje delo pa prepuščal posameznim učiteljem
Odgovor:
Koncept izrecno izhaja iz presoje, da je bilo v preteklih rešitvah oziroma praksi potrebnih več posodobitev. Med drugim navaja, da:
- se uvaja stopnja razvijanja potencialov med nominacijo in identifikacijo,
- se uvajata PeNaD v osnovni šoli in OIN v srednji šoli,
- posebej se poudarjajo inkluzivni pristopi, individualizacija, personalizacija učenja in diferenciacija,
- ter se posebej izpostavljata pomen mentorskega dela in vloga pedagoškega koordinatorja.
Koncept torej ne ostaja pri goli identifikaciji. Nasprotno, sistemsko določa nadaljnje oblike dela z nadarjenimi. Hkrati pa iz koncepta izhaja, da je za kakovostno izvajanje prilagoditev pri rednem pouku in drugih dejavnostih odgovoren učitelj, mentor oziroma svetovalni delavec, priprava, spremljanje in evalvacija PeNaD oziroma OIN pa sta umeščena v letno delovno obvezo razrednika ali mentorja.
Zato sistem nadarjenih zgolj ne evidentira in se podpora nadarjenim izvaja preko obstoječih pedagoških in strokovnih vlog znotraj šole.
Za uspešno izvajanje koncepta na ravni šole je ključna usklajena medsebojna povezava med oddelčnim učiteljskim zborom, medpredmetno sodelovanje učiteljev ter tesno sodelovanje mentorjev – tako šolskih kot zunanjih – z učitelji pri zagotavljanju podpore posameznemu učencu ali dijaku. Tak pristop omogoča celostno spremljanje, diferencirano delo in optimalni razvoj učnih sposobnosti vsakega učenca.
4. Trditev o neizkoriščenem potencialu nadarjenih učencev (underachievement)
Odgovor:
Koncept ponuja več rešitev in poudarja, da je treba v procesu identifikacije upoštevati različne osebnostne profile nadarjenih, ne le uspešnih, ter da je treba zagotoviti možnost identifikacije in primerne spodbude vsem in ne le uspešnim nadarjenim.
Koncept med profili nadarjenih posebej omenja tudi različne skupine nadarjenih, med drugim uspešne, ustvarjalne, prikrite, ranljive, dvojno ali večkratno izjemne ter avtonomne. S tem izrecno opozarja, da nadarjeni niso homogena skupina in da del njih brez ustreznega prepoznavanja ter podpore lahko ostane spregledan ali neustrezno podprt. Da se to ne zgodi koncept predlaga rešitve zgodnjega in kontinuiranega prepoznavanja, z razvijanjem potencialov pred identifikacijo, z mapo dosežkov, z mentorstvom, s PeNaD/OIN ter z ustreznimi oblikami diferenciacije in individualizacije.
Koncept poleg podpore nadarjenim učencem, ki je primarno umeščena v redni pouk v heterogenih učnih skupinah, predvideva še:
- obogatitvene programe in dejavnosti,
- možnost sodelovanja z zunanjimi strokovnjaki,
- mentorstvo,
- razredno akceleracijo,
- ter svetovanje in podpora nadarjenim učencem,
- izobraževanje, predvsem pa dodatno usposabljanje strokovnih delavcev za prepoznavanje in vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi.
Iz koncepta torej izhaja, da samo redni pouk ni predviden kot edina oblika podpore, temveč kot temelj, ki ga je treba sistematično dopolnjevati z drugimi oblikami dela. Da se prepreči neizkoriščen potencial nadarjenih učencev, je pomemben celosten pristop pri pouku in izven njega, kar opredeljuje koncept. Pri pouku se uporabljajo raziskovalni, problemski, eksperimentalni in projektni pristopi, sodelovalno učenje, pouk v spletnih okoljih ter formativno spremljanje z jasnimi cilji. Učne vsebine so raznolike, kompleksne in avtentične, učenci in dijaki imajo možnost samostojnega dela, raziskovanja, refleksije in ustvarjalnosti, s poudarkom na višjih ravneh mišljenja, kritičnosti in samoregulaciji.
V dejavnosti izven pouka se nadarjeni vključujejo prostovoljno, poglabljajo svoje znanje in veščine ter razvijajo ustvarjalnost, timsko delo, samostojnost in odgovornost (raziskovalni projekti, tekmovanja, ustvarjalne delavnice, umetniške, športne in mednarodne dejavnosti).
Za uspešno izvajanje koncepta je ključna tudi podpora in usposabljanje učiteljev, ki vključuje izobraževanja, strokovne pogovore, kolegialne hospitacije, izmenjavo dobrih praks in mreženje, s čimer se učiteljem omogoči učinkovito diferencirano in individualizirano delo z nadarjenimi učenci.
Tak pristop omogoča individualizacijo in personalizacijo učenja, optimalen razvoj talentov ter preprečuje neizkoriščenost potencialov.