Povsem nov način Izvolitev in nadzor dela ravnateljev
Pozdravljeni, najprej želim pohvaliti to stran, seveda predpostavljam, da jo prebere kdo od pristojnih in o predlogih vsaj razmisli. Podobno razmišljanje oz. predloge sta že leta 2006, 26.1.2006, podala univ.dipl.oec.Vladimir Stres in prof.dr.Cindra, kar sem našla na spletnih straneh, kot tudi analizo načina izvolitve ravnateljev v različnih evropskih državah,ki bi naj služila za zgled oz. analizo in posledično spremembe pri nas (27.7.2006). Predlagam, da preberete.
Od leta 2006 se žal, žal, žal na tem področju ni zgodilo nič bistvenega, tudi sedanji pravilnik o spremembah ZOFVI ne predvideva nič bistvenega, razen v zvezi z vlogo dijakov, kar pa je bila odločitev ustavnega sodišča. Pa tako daleč sploh ne bi trebalo priti.
Najvišji organ na šoli je svet šole, ki ima ogromno odgovornost: sprejema šolska pravila in kurikule (občutljiva strokovna tematika), ocenjuje delo ravnatelja, sprejema finančni načrt in finančno poročilo, voli ravnatelja. Ob tem so člani sveta šole v glavnem nekompetentni za pomembne odločitve, ki jih sprejemajo: starši nimajo vpogleda v realno delo na šoli - razdelitev dela, smotrna poraba, odnosi med učitelji in učenci ipd., pa še posredno so odvisni od ravnatelja. Jasno je, kako ga bodo ocenili. Učitelji so neposredno odvisni od ravnatelja (urnik, ekskurzije in seminarji, dnevnice, odnos ...), še posebej so izpostavljeni učitelji v svetu šole, torej bo ocena spet ustrezna ravnatelju, ne pa nujno resničnemu stanju. Pa še to - pred volitvami v svet šole potekajo lobiranja, mobing, tako da praviloma ravnatelji v svet šole dobijo takšne ljudi, kot jih želijo (kolegi, kavice ...) Dijaki so zelo zmanipulirani (Da boš glasoval prav!!!), predstavnike MŠŠ in občine pa lahko tako ali tako predlaga ravnatelj sam. Zato so to pogosto dobri znanci, kolegi, celo sorodniki. MŠŠ po pravilu ne zahteva zapisnikov svetov šol od svojih predstavnikov, mislim, da med njimi sploh ni kontakta, enako velja za predstavnike občine. MŠŠ se pogovarja sicer z dijaško skupnostjo, s sveti staršev (ki se pred srečanjem z ministrom sestanejo z ravnateljem, kaj bodo povedali), s predstavniki svetov šol pa ne. Če sveti šol vendarle kdaj opozorijo na napake, nepravilnosti ..., MŠŠ praviloma ne urgira, ker ni pristojno.
To so torej sveti šol, ki volijo večne ravnatelje z oceno 5, pa čeprav na šolah škriplje od kleti do podstrešja in učitelji nemočno (nemo) kričijo, pa jih nihče ne sliši.
Iz vsega zgoraj naštetega je možno ugotoviti, da lahko ravnatelji ocenjujejo in volijo takorekoč sami sebe, saj jim sestava svetov šole in pomanjkljivi nadzor s strani ustanovitelja to pač omogoča.
Žal mi je, da se je izredno izobražen, inteligenten in razgledan minister omejil le na izjavo, da je naša šola dobra šola, ni pa se posvetil zakulisju.
Na vse to predlagam vladi:
- da spremeni sestavo sveta šole in njegovo vlogo;
- da ustanovi komisijo, ki bo pred vsakim novim mandatom ali ocenjevanjem bivala na šoli vsaj nekaj dni do mesec dni, da si ustvari kompletno sliko stanja - investicije, vzdušje, realizacije raznorazne, vizija ... Ocena neodvisne komisije naj bo merodajna pri imenovanju (ocenjevanju) ravnateljev;
- da razpise za ravnatelje izpelje ministrstvo: ko kolegi volijo kolege, je stanje nevzdržno, kandidati vodijo člane sveta šole na kavice, prijateljevanja in šikaniranja drugače mislečih so del pedagoškega vsakdana, učitelji si želimo optimalne rešitve, vendar že v osnovi vemo, da do tega ne bo prišlo. Ker tak sistem povsem onemogoča, da na šolo pride sposoben, s prijateljstvi in lobističnimi krogi neobremenjen ravnatelj, saj bo zmagal tisti, ki bo poskrbel, da bodo njegovi kolegi najglasnejši. To se dosega s pomočjo posebnih privilegijev po načelu deli in vladaj. Seveda dokler nikogar od zunaj ne bo zanimalo, kako so razporejeni seminarji, jih obiskujejo različni ljudje ali vedno isti, kam gredo dnevnice ... Ravnateljem se tudi pri sprejemanju novih kadrov ni potrebno posvetovati z nikomer. Torej, kdo so na novo zaposleni??? Pri poročilih nas dnevno zasipajo s kršitvami pri sprejemanju znancev na položaje, na delovna mesta ipd. Res je najbolje reči, da je naša šola dobra, pa se nikomur ni treba ukvarjati z družinskim funkcioniranjem šol;
-da omeji mandat ravnateljev in omogoči večim sposobnim ljudem, da poskusijo narediti čim več za šolo. Na šolah je veliko sposobnih ljudi, dodatno se izobražujejo, postanejo celo svetniki, potem pa potonejo v pozabo, ker v sedanjem sistemu ni dobro preveč spodbujati sposobnih kolegov. Predlagam vladi, da ustvari seznam učiteljev svetnikov ali tistih, ki so se dokazali kot izjemni organizatorji, strokovnjaki ...in ustvari "fond" možnih ravnateljev.
- da MŠŠ upošteva dopise svetov šol in njihove pripombe, če gre res za najvišji organ šole. Predlagam pogovore s predsedniki in člani svetov šol. Razni obrazci, ki jih ravnatelji in sveti šol pošiljajo na MŠŠ so zavajajoči, pod njimi se skrivajo knjige drobnega tiska. Sicer je svete šol bolje ukiniti ali jim povsem spremeniti pomen;
- v svetu šol naj bodo predstavniki MŠŠ, ki so res predstavniki MŠŠ (morda skupina ljudi, ki pokriva več šol, morda profesionalno), predstavnik Zavoda za šolstvo, CPI, delodajalcev, predsednik sveta staršev je dovolj, 1 predstavnik dijakov je dovolj (ki pa ne sme voliti, ker ni zrel in nima dovolj znanja, da bi lahko vrednotil tako pomembne zadeve, kot je izbira novega ravnatelja - vizija, pedagoške, menedžerske sposobnosti ipd.), predstavniki učiteljev šole, predstavnik lokalne skupnosti. Tak svet šole lahko ovrednoti delo šole veliko bolj objektivno, na osnovi česar potem sprejema pomembne odločitve, kot je namestitev novega ravnatelja, izključno MŠŠ kot ustanovitelj in lastnik. To bi bilo normalno, kot je normalno za druge javne ustanove. Težko mi je to napisati, ampak v šolah je na različnih ravneh zelo veliko zlorab položaja, ki jih sistem omogoča, dovoljuje in spodbuja. Kadri, zaposleni na MŠŠ, ki krojijo usodo šol, bi vsake toliko (v Nemčiji na tri leta) morali preživeti na šolah vsaj nekaj mesecev - na gimnazijah, na strokovnih in poklicnih šolah, na osnovnih šolah. Le tako bi dobili pravi vpogled v zadeve, za katere pišejo pravila in pravilnike in jih uzakonjajo.
-Avtonomija šole je pogosto anarhija: šola sme vse in nič V sistemu, ko moramo izrekati vzgojne ukrepe v skladu s splošnim upravnim postopkom, je učitelj tožilec, sodnik, svetovalec, prijatelj, družinski terapevt in črna ovca... s kupom administracije, kjer je postopek podoben sodnemu postopku. V takih razmerah bi na šoli moral biti prisoten pravnik (morda za dve ali tri šole skupaj), saj učitelji ob teh zahtevah izgubljamo pamet in pozabljamo na osnovno poslanstvo. En sam vzgojni ukrep zahteva tudi več ur pisanja, pogovarjanja ipd., zato ga marsikdo sploh ne zahteva več, ker zahteva preveč dragocene energije za bore malo izkupička. Vzgoja?
- Predlagam vladi, da šolam resnično omogoči avtonomijo izrekanja vzgojnih ukrepov, enostavnih, nezakompliciranih in jasnih - pa bomo morda spet lahko vzgajali. Govorim o prekrškarjih vseh stopenj, ki presegajo meje dovoljenega ali ignorirajo zahteve. Na nemških šolah se z dijakom, ki je pogost kršitelj, pogovori ravnatelj, zatem pošljejo staršem dopis, da bo dijak izključen, ker ne zadostuje ciljem šole. Delodajalec pa manjkajočim odtrga vsoto od plače ali skrajša dopust. Kršiteljev in manjkajočih je manj kot pri nas, spoštovanje do dela, šole, sošolcev in učiteljev pa na precej višji ravni.
- Pri oblikovanju pravil je treba imeti pred očmi, da ne vzgajamo v odgovornost, delavnost in strokovnost samo za danes - današnji otroci so bodoči očetje in matere, vozniki, delavci. Pa se čudimo, zakaj ne priznavajo vrednot staršev, zakaj slabo vzgajajo svoje otroke (ker drugače ne vedo, če je bilo vse dovoljeno), zakaj ne priznavajo prometne signalizacije in so agresivni drug do drugega, do policije na cesti ... Zato predlagam vladi, da strokovnjaki z izkušnjami oblikujejo šolska pravila, ki bodo ustvarila boljšo družbo, oziroma da ta pravila omogočijo učiteljem, da jih tudi brez nepotrebnega balasta izvajajo.
- Predlagam, da v skupini za Belo knjigo sodelujejo novi ljudje, strokovnjaki, tudi praktiki (npr. za srednjo šolo) z izkušnjami s področja, za katerega oblikujejo stališča, sicer se bomo vrteli v krogu še nekaj desetletij. Vemo, da smo nekaj let nazaj (4) prenovili učne programe v strokovnih šolah, pa še ni bilo niti analize uspešnosti dosedanjih učnih programov, programi pa so bili prenovljeni pred novo Belo knjigo, ki je še sedaj ni. Čemu potem Bela knjiga oz. na osnovi česa so se prenavljali programi par let nazaj?
- Predlagam, da se pravilniki ne spuščajo v avtonomijo učitelja pri vrednotenju domačih nalog. Učitelji smo fakultetno usposobljeni ljudje za svoje področje in se mi zdi poseganje v domače naloge skrajno nezaupanje v profesorje in posredno ustanove, ki so nas izobrazile. V sistemu, kakršen je, dijaki (razen gimnazij), nalog več ne pišejo oz. ne naredijo, ne odprejo knjige v ta namen doma, knjige puščajo kar v šoli, učitelju pa povedo, da vse razumejo. Pa ni res. Domače naloge so najboljša pot do prvega in nadaljnjih korakov osvojitve znanja, do vzgoje v sprotno poglobljeno učenje in odgovornost do dela. Več kot dve tretjini dijakov pa potrebujejo vsaj malo pritiska s strani šole, če nam je seveda cilj, da se resnično kaj naučijo in postanejo odgovorni in dosledni. Sicer pa se učijo strogo kampanjsko, kakšen dan pred ocenjevanjem znanja, računajo na predtest, velikokrat samo poskusno rešijo nalogo, ponavljajo ... Vse te mehanizme zavlačevanja in izgube časa omogočajo šolski pravilniki. V tem smislu se mi določeni členi šolskih pravil zdijo zelo škodljivi za trajnostno izobraževanje in vzgojo.
Skratka, ob nujni spremembi sestave svetov šol in njihove vloge ter spremembi načina izvolitve ravnateljev predlagam tudi racionalno prevetritev včasih preveč liberalnih šolskih pravil.