6. 3. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Državni zbor je 20. junija 2025 na izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela[1] (v nadaljnjem besedilu: ZUTD-I), ki je pričel veljati 20. 9. 2025, uporablja pa se od 1.1.2026 dalje.
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela[2] (v nadaljnjem besedilu: ZUTD-I) se je v prehodnih določbah vnesla dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih[3] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) na način, da se je dodal novi 67.b člen ZDR-1, ki ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo. Gre za t. i. ukrep 80/90/100, s katerim se ureja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo. V skladu z osmim odstavkom 62. člena ZUTD-I se bo novi 67.b člen ZDR-1 začel uporabljati 1. 1. 2026. Podrobnejše informacije glede navedenega ukrepa so bile objavljene na spletni strani gov.si in so dostopne preko povezave https://www.gov.si/novice/2025-11-28-podrobneje-o-krajsem-delovnem-casu-delavca-pred-upokojitvijo/.
V skladu s 67. b členom ZDR-1 se delavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 60 let[4] ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe (razen delavec iz drugega odstavka 73. člena ZDR-1), in delodajalec lahko dogovorita o spremembi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko poda tako delavec kot delodajalec, dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s 67. b členom ZDR-1 pa bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali. Ob tem dodajamo, da se dogovor iz tega člena lahko sklene, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje oseba iz prve do tretje alineje drugega odstavka 26. člena ZDR-1. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
Posebnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo je v tem, da se zaradi dogovora o opravljanju dela s krajšim delovnim časom in stimulacije delavca na novo določa pravica do osnovne plače v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. Na takšen način se spodbuja delavce in delodajalce, da z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavca omogočijo opravljanje dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Delavec bo upravičen do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, kot sicer velja za krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, z izjemo, da bo v tem primeru njegova osnovna plača za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, hkrati pa bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas.
Ukrep 80/90/100 je namenjen podaljševanju delovne aktivnosti starejših delavcev oziroma delavcev pred upokojitvijo in izhaja iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa sledi tudi Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo. Namen predlaganega ukrepa je razbremeniti starejšega delavca na način, da v zadnjih letih zaposlitve dela manj in ostane čim dlje delovno aktiven, ob tem pa ohrani socialno varnost in dostojno plačilo.
Pojasnjujemo, da možnost koriščenja ukrepa ni omejeno na posamezne dejavnosti ali poklice, dodati pa velja, da je bil ukrep, kot je opredeljen v 67. b členu ZDR-1, sprejet kot rezultat dialoga med socialnimi partnerji.
Upoštevaje navedeno menimo, da je obstoječa zakonska ureditev ustrezna in da bo Vlada Republike Slovenije na podlagi 63. člena ZUTD-I za namene spremljanja učinkovitosti novega ukrepa z vidika povečevanja delovne aktivnosti starejših delavcev in pozitivnega učinka na sisteme socialnih zavarovanj na podlagi podatkov o delovni aktivnosti starejših od 55 let, podatkov o dejanski upokojitveni starosti oziroma deležu oseb, ki ostanejo delovno aktivne po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, in podatkov o brezposelnosti starejših od 55 let ter z vidika učinka na javnofinančne prihodke, po dveh letih od uveljavitve ZUTD-I pripravila analizo ukrepa, z njo seznanila socialne partnerje in z njimi opravila razpravo o primernosti ukrepa.
[1] Uradni list RS, št. 70/25 in 83/25
[2] Uradni list RS, št. 70/25
[3] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I
[4] Predvideno je postopno zvišanje starosti za delavca, upravičenega do ukrepa krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo, in sicer bo v letu 2026 in v letu 2027 do sklenitve spremembe pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom upravičen tudi delavec, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato pa se bo pogoj starosti vsako leto zviševal za 3 mesece, dokler ne bo v letu 2035 dosegel starosti 60 let.